Čeprav je Golobova vlada trdila, da je zdravstvena reforma prioritetnega pomena, je ta svoj fokus namesto v reševanje predolgih čakalnih vrst usmerila v tako imenovano “ukinitev” dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po meri Levice. Kot je namreč zatrjeval nekdanji koordinator Levice Luka Mesec, gre v primeru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za najbolj nepravičen davek pri nas, kjer čistilka in predsednik uprave plačujeta enako. Po zaslugi sposobnosti aktualne vlade pa je nova realnost takšna, da bo po novem čistilka morala plačati več kot direktor!
“Podražitve ne bo, ker položnice za dopolnilo zavarovanje odpravljamo,” je aprila v zvezi s preoblikovanjem prostovoljnega prispevka v obveznega obljubljala koalicijska Levica. “Dopolnilno zavarovanje končno ukinjeno, zdaj je čas za pravičnejši prispevek, do zdaj so komercialne zavarovalnice v svoje žepe vsako leto pobasale 50 milijonov evrov, ki so bile zbrane z našimi položnicami,” so zmagoslavno navajali v Inštitutu 8. marec. Premier Robert Golob pa je zatrjeval, da nedvomno ni namen dopolnilnega zavarovanja, ki ga plačujejo ljudje, da zavarovalnice kupujejo zasebne klinike in razgrajujejo javni sistem, zato so se tudi odločili, da gredo v ukinitev.
Zavarovalnica Generali je bila aprila letos med prvimi, ki je napovedala dvig cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 10 evrov. Kot razlog za to je navedla neugodne trende na področju zdravstvenih storitev (rast cen zdravstvenih storitev in rast obsega opravljenih zdravstvenih storitev v zadnjem letu). Ko so tudi druge zavarovalnice pričele izpostavljati nujo po povišanju vplačanega zneska, je pričel premier javno izražati dvom v omenjene izračune. Vseeno je Inštitut za ekonomska raziskovanja prišel do enakega zaključka, da torej 35 evrov predstavlja prenizki prispevek in da bo to pripeljalo do stanja, ko bo imel Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) primanjkljaj nad 100 milijonov evrov. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je po seznanitvi s finančno projekcijo poslovanja v obdobju od leta 2023 do 2025, kjer se na račun preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek obeta primanjkljaj v višini skoraj 140 milijonov evrov, povedala, da bi se morala na račun medicinske inflacije premija povišati za 10 evrov.
Povišanje premije za 10 evrov bi bilo torej po izračunih ZZZS potrebno navkljub dejstvu, da bodo morali sedaj za dopolnilno zavarovanje vplačevati tudi tisti, ki se prej za plačevanje omenjene premije niso odločili. Mlakarjeva je sicer po poročanju STA povedala, da bo na zdravstveni politiki odločanje o tem, ali bo na račun ocen o primanjkljaju prišlo do povišanja obveznega prispevka ali ne. Golob je sicer v tem tednu tekom odgovarjanja na poslanska vprašanja obljubil, da bodo cene zavarovanja v letu 2024 ostale enake (35 evrov) in da se bo s proračunskim denarjem pokrilo primanjkljaj. Torej z denarjem davkoplačevalk in davkoplačevalcev.
Tiste z najnižjimi prispevki bodo obremenili najbolj!?
Nakljub očitkom tistih, ki se imajo za socialno čuteče, da ni prav, da nekdo z najnižjimi dohodki plačuje enako kot nekdo z najvišjimi, smo sedaj prišli do stanja, ko bo nekdo z najnižjimi dohodki plačeval več kot nekdo z najvišjimi! V omenjeni zadevi gre namreč za prispevek, katerega plačevanja je obvezno, ta pa se bo plačeval od bruto plače in bo zniževal dohodninsko osnovo.
Izračun Žurnala 24 kaže, da bo večina upokojencev, ki ne plačuje dohodnine, plačevala 35 evrov. Toliko, torej 35 evrov, bo plačal tudi delavec (denimo čistilka), ki je v najnižjem dohodninskem razredu. A ker bo omenjena oseba na račun tega plačala 5,60 evra nižjo dohodnino, bo to posledično privedlo do stanja, da bo plača za 29,40 evra nižja kot prej. Nekdo v najvišjem dohodninskem razredu bo plačal premijo v višini 35 evrov, kar bo posledično pomenilo, da bo plačana za 17,50 evra nižja dohodnina. S tem pa se bo plača znižala za 17,50 evrov. Tisti s povprečno plačo bodo imeli ob plačilu premije v znesku 35 evrov za približno 25 evrov nižjo plačo.
V prihodnjem letu nas na račun nižje dohodninske osnove, ki je posledica obveznega zdravstvenega prispevka, čaka strošek v skupni višini 240 milijonov evrov. Tak podatek človeka upravičeno ujezi ob dejstvu, da je vlada strošek obnove Slovenije za obdobje dveh let prelevila na davkoplačevalce, ki jim je sicer na začetku mandata znižala plače z ukinitvijo Janševe davčne reforme. Celotna višina pobranega solidarnostnega prispevka v prvem letu naj bi po ocenah znašala 156 milijonov. V primeru, da torej vlada ne bi šla v tako nepremišljeni manever, državljanom torej skorajda ne bi bilo treba plačevati solidarnostnega prispevka, ki sicer s solidarnostjo nima prav nič skupnega.
Opozicija je imela prav
Več kot očitno je, da je imela opozicija prav, ko je kritizirala namero Golobove vlade. “Ta zakon ne rešuje ničesar, ohranja dopolnilno zdravstveno zavarovanje v enaki višini kot doslej in še dodatno znatna sredstva zajema iz državnega proračuna in s tem ogroža tudi stabilnost javnih financ,” je opozarjal poslanec SDS Zvonko Černač. Janez Cigler Kralj iz NSi pa je zakon označil za veliko prevaro. “Večina ljudi misli, da bodo plačevali manj kot doslej, resnica je nasprotna. V zakonu natančno piše, kdor ga je natančno prebral, da bodo plačevali več. In to vsako leto več. Kar ne bodo plačevali neposredno od svojih neto plač, neto zaslužka in neto pokojnin, bodo plačevali posredno prek slovenskega proračuna, kjer si je vlada že zagotovila do 240 milijonov evrov varovalke”.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je na predstavitvi pred matičnim odborom zatrdila, da “najbolj sistemski pristop vidi v prelitju novega obveznega prispevka v prispevno stopnjo in nato zvišanje prispevne stopnje“. Ob tem pa pri Žurnalu24 opozarjajo, da če bo zgolj na zaposlenih, da krijejo nastali minus, ki ga je povzročila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo to prineslo “zelo veliko dodatno obremenitev plač”. Kot da ne bi bile slovenske plače že sicer preveč obremenjene.
A. H.