Zneski na položnicah za električno energijo za januar so višji za okoli petino, obračun je precej zapleten in ga je težko razumeti. Spremembe pri obračunu energije so začele veljati s 1. januarjem 2024, ko nas je vlada začela pripravljati na še večje spremembe, ki bodo pričele veljati v naslednjih mesecih. Pa je vse to res potrebno?
Trenutno in po novem je tako, da nam ceno energije obračunavajo v višini 90 % regulirane (tj. določene) cene, 10 % porabe pa že plačujemo po tržni ceni.
Regulirana oz. določena cena je 100 evrov za megavatno uro, tržna cena je 150 evrov za megavatno uro. Postopoma naj bi prišli na to zadnjo, tržno ceno. Spremembe bodo tudi pri omrežnini.
Visoke tržne cene pri 150 evrih so povsem nerazumljive. Slovenija skoraj polovico porabljene energije pridobi s proizvodnjo v Nuklearni elektrarni Krško, kjer je cena proizvedene energije izredno nizka, okoli 30 evrov na megavatno uro.
To pa pomeni, da so vladajoči na čelu s t. i. elektro tajkunom Robertom Golobom tržno ceno za megakilovatno uro nastavili pri 5-kratniku tržne cene jedrske elektrarne. Ali drugače. Tržna cena je tako 5-krat višja od proizvodne cene v Krškem.
To pa še ni vse. Slovenija tako kot druge države z električno energijo trguje (prodaja in kupuje) na mednarodnih trgih. 14. februarja 2024 je bila cena megavatne ure na borzi 63,98 evra.
Povzetek: V Sloveniji 90 odstotkov regulirane cene elektrike plačujemo po 100 evrov za MWh, 10 odstotkov tržne cene po 150 evrov za MWh, cena na borzi pa je 64 evrov za MWh.
Dobički pa gredo k preprodajalcem, kjer ima primat Gen-I, ki si je že pred leti zagotovil nakup večine elektrike iz (državne) jedrske elektarne, in to po dampinških cenah.