Alenka Helbl je zelo dejavna poslanka Slovenske demokratske stranke (SDS). Izvoljena je bila v volilnem okraju Radlje. Pogovarjali smo se o alarmantnem stanju v domovih za starejše, hudih stiskah starejših, koalicija pa zavrača vse predloge SDS. Zaskrbljeni so zaradi stanja v izobraževanju, vrtcih in šolah, prepočasne sanacije po lanskih poplavah in tudi zaradi srditega političnega boja med SD in Gibanjem Svoboda, njihove igre pa najbolj občutimo državljani.
Spoštovana gospa Helbl. Uvodoma vas prosim za komentar o stanju v domovih za starejše, ki je skrb vzbujajoče in alarmantno. Na to ste v svoji razpravi opozarjali v državnem zboru. Kmalu bo dve leti, odkar imamo vlado Roberta Goloba, pa vas sprašujem, kaj so doslej naredili za starejše?
Demografsko stanje v Sloveniji in tudi v celotni Evropi je resno, skrb zbujajoče. Slovenci smo četrti najstarejši narod v svetu. Prav vsem je to stanje znano, precej o tem govorimo. A težava je, da se v tej vladi predvsem govori, na ministrstvu za solidarno prihodnost se menda tega zavedajo in menijo, da je ta problematika resnično huda. To je premalo, to ni dovolj. Vprašanja, klici na pomoč, ko so ljudje, tako starejši in njihovi svojci kot zaposleni v domovih za starejše občane (DSO), v hudih stiskah, zahtevajo nujen in takojšen odziv vseh odgovornih. S tem ne mislim samo poslancev, ampak predvsem ministrstvo za solidarno prihodnost, še kakšna druga ministrstva in seveda celotno vlado, kajti to je naša skupna odgovornost.
V naši poslanski skupini se z januarsko sejo in priporočili nismo odzvali prvič. Že 15. junija 2023 smo zahtevali sklic nujne seje odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide z naslovom Predlog ukrepov za izboljšanje položaja oskrbovancev in zaposlenih v domovih za starejše. Predlagali smo, da odbor po končani razpravi sprejme naslednje sklepe oz. pozove vlado in pristojna ministrstva, da sprejmejo ukrepe za izboljšanje kadrovske problematike v domovih, spremenijo oziroma dopolnijo kadrovske normative za izboljšanje delovnih razmer v domovih in za ta namen zagotovijo dodatna finančna sredstva za izbor izvajalcev programa za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije bolničar v dolgotrajni oskrbi. Predlagali smo, da omogočijo takojšen začetek izvajanja programa in zagotavijo dodatna finančna sredstva in subvencije, da bi s tem preprečili dvig oskrbnin v domovih. Prav tako smo junija 2023 v zakonodajni postopek vložili predlog zakona o spremembi zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva ter predlagali podaljšanje ukrepa in zagotovitev dodatnih sredstev za sofinanciranje stroškov storitev izvajalcem na področju socialnega varstva do konca leta 2023. Namen in rešitev tega predloga zakona je bil preprečiti dvig oskrbnin oziroma storitev institucionalnega varstva starejših in institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe. Poslanci vladne koalicije so zavrnili vse naše pozive in priporočila ter zavrnili omenjeni predlog spremembi zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva. Vse je bilo zavrnjeno!
Vlada v skoraj dveh letih na tem področju ni naredila ničesar. Nasprotno, eden prvih ukrepov te vlade je bila ukinitev urada za demografijo, umaknila je zakon o dolgotrajni oskrbi (DO) prejšnje vlade, ki je že za leto 2023 poskrbela tudi za finančna sredstva za izvajanje DO. Sedanja vlada je pripravila nov zakon o DO, ki za zdaj prinaša famozne odločbe, januarja 2024 je začela veljati pravica do oskrbovalca družinskega člana, julija 2025 prihaja pravica do DO na domu in e-oskrba ter decembra 2025 pravica do DO v instituciji in denarnega prejemka ter možnost nadomestne oskrbe v okviru pravice do oskrbovalca družinskega člana. S 1. julijem 2025 bomo vsi zavarovanci, zaposleni, upokojenci, kmetje, podjetniki plačevali nov davek, to je prispevek za dolgotrajno oskrbo. Kaj pa bomo storili za naše starejše v vmesnem času!?
Katere so bistvene težave v domovih za starejše, kakšni so odzivi s terena?
Na odzive s terena smo znova pripravili predlog za izredno sejo, tokrat državnega zbora. Težavno stanje se nanaša predvsem na dolge čakalne vrste za pridobitev mesta v domovih starejših občanov, finančno stanje domov starejših občanov, ki je povezano z višjimi stroški energentov in hrane ter nedokončanimi projekti, kadrovsko problematiko, ureditev normativov zdravstvenih storitev, ki je posledično povezana s kakovostjo dela in izvajanja storitev ter tudi digitalizacijo.
Skrb zbujajo podatki, ki prikazujejo število čakajočih na mesto v domovih starejših občanov. Številka se je od začetka mandata vlade Roberta Goloba občutno povečala. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije 23. januarja 2024 je število aktualnih prošenj 17.816. Ob tem je treba tudi poudariti, da se v hudih stiskah zaradi tega pogosto znajdejo tudi svojci starejših, ko težko sami doma kakovostno in strokovno poskrbijo za najbližjega.
DSO so se znašli v hudi finančni situaciji, vzroki za to so različni. Enormno so se povečali stroški energentov, tudi za več kot 100 odstotkov, kar v konkretnih zneskih pomeni tudi več kot 100.000 evrov letno za plačilo energentov, vode, komunalnih storitev ter hrane. Visoke stroške znižujejo s črtanjem programov za dodatne aktivnosti za stanovalce, zaposlenim režejo izobraževanja, ne izvajajo aktivnosti za zdravje na delovnem mestu, ne vlagajo v pripomočke, ki bi razbremenili zaposlene itd.
Še dodatno se zapleta na področju investicij. V veliko domovih starejših občanov potekajo investicije, ki so se začele pripravljati/izvajati že leta 2020. V času izvajanja investicij je prišlo do dviga cen gradbenega materiala in storitev, zato se je povišala tudi cena investicij. Večina je bila prisiljena vzeti kredite z visoko obrestno mero, kako bodo te kredite vračali, ni jasno.
Velike težave so povezane s kadrovsko problematiko DSO. Kar nekaj jih ima prazne kapacitete, ker ne dobijo kadra. Če imajo prazne kapacitete, ustvarjajo minus, zato z velikim obsegom dela obremenijo obstoječi kader, ki zato izgoreva, kar se odraža na velikem absentizmu zaposlenih in bolniških, predvsem dolgotrajnih. Domovi zaradi slabe finančne situacije varčujejo in ukinjajo nenujne zadeve, kar pomeni, da varčujejo pri zaposlenih, pri delovni opremi, stroških izobraževanja, stroških za zdravje na delovnem mestu. S tem izgubljajo prepotreben kader, ki odhaja in išče zaposlitev v drugih sektorjih, kjer so bolje plačani ali manj obremenjeni. Ne glede na navedeno so zaposleni v domovih starejših občanov v večini primerov srčni in delajo na t. i. »etični pogon«. V DSO bi morali imeti več zdravstvenega kadra, saj obstoječi normativi izčrpavajo zdravstveni kader. A zdaj ta kader odhaja v bolnišnice, trgovske centre, v tujino, kjer so obremenitve manjše.
Kje so rešitve?
Rešitve so na dlani: vlada mora prepoznati alarmantno stanje na tem področju, se odločiti o takojšnjih ukrepih, ki bodo v čim krajšem času sprožili učinkovitost, ob tem pa pripraviti nadaljnje korake. Na izredni seji smo vladi podali sedem priporočil, in sicer, da poenoti kadrovske normative za zdravstvene delavce v domovih starejših občanov in bolnišnicah, poenoti cene zdravstvenih storitev zdravstvenega dne in zdravstvenih storitev v domovih starejših občanov z bolnišnicami ter sprejme ukrepe za izboljšanje kadrovske problematike v domovih. Uredi naj finančno stanje domov starejših občanov zaradi višanja stroškov investicij, zagotovi dodatna finančna sredstva za digitalizacijo domov starejših občanov, spremeni oziroma dopolni kadrovske normative, in sicer tako, da bodo omogočili zaposlovanje dodatnih kadrov, ki so nujno potrebni za nemoteno delovanje domo vključno z novimi profili (računalnikar, projektni sodelavec itd.). Tistim domovom, ki iz objektivnih razlogov, na katere niso imeli vpliva, ustvarjajo negativni poslovni rezultat, pa zagotovi dodatna finančna sredstva ter s tem prepreči večji dvig oskrbnin v domovih.
Pristojno ministrstvo je seznanjeno z možnostmi reševanja te problematike tudi prek Skupnosti socialnih zavodov, a niso slišani. Žal! Do konca januarja 2024 so sicer pripravili sveženj nujnih ukrepov na tem področju, a vsi deležniki s terena jih opozarjajo, da ti ukrepi ne rešujejo sedanje situacije.
Dolgo časa ste bili del šolskega sistema, tako da področje izobraževanja in predšolskega varstva zelo dobro poznate. Da je vrtec izjemnega pomena za otrokov razvoj in njegovo osamosvajanje, ste pred dnevi opozorili tudi v državnem zboru. Kaj se dogaja?
V PS SDS smo prepričani, da je v interesu vsake razvite države, da je kar najvišje število otrok vključenih v eno od oblik predšolskega varstva.
Portal N1 je 17. januarja 2024 poročal, da je med starši otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce, zakrožila informacija, naj bi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje načrtovalo ukinitev financiranja zasebnih vrtcev. Na ministrstvu so za portal pojasnili, da so res ustanovili delovno skupino, ki se ukvarja s spremembami zakona o vrtcih. Medtem ko se na ministrstvu sprašujejo o smotrnosti financiranja zasebnih vrtcev, če v javnih ostajajo prosta mesta, pa iniciativa staršev izpostavlja, da bi spremembe financiranja pomenile kršenje pravice staršev in zaprtje zasebnih vrtcev. Čemu potem starši že ob rojstvu otroka vpišejo na čakalno listo, v vrtec pa se bo vključil čez približno leto?
Posebej je treba poudariti, naj država financira otroka, ki se vključi v zasebni vrtec, tako kot financira otroka, ki se vključi v javni vrtec.
Najverjetneje gre za željo župana Zorana Jankovića obvladovati tudi vrtce, predšolsko vzgojo, saj je znano, da MOL združuje oz. centralizira ljubljanske vrtce. Pri tem je treba dodatno izpostaviti, da se v demokratični družbi, naravnani v spodbujanje in razvoj ustvarjalnega duha, z ničimer ne preprečuje svobodna izbira vzgojnih in izobraževalnih pristopov v institucijah, ki svoje programe izvajajo po določilih pristojnega ministrstva. Z namero ministrstva, kot je zapisano, Vlada RS počne prav to. Seveda to področje budno spremljamo.
Prav tako smo 1. 2. 2024 na našo zahtevo v DZ opravili splošno razpravo o predlaganih spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli. O tem morda več naslednjič, ko bo bolj znano, kako si ta vlada predstavlja prihodnost slovenskega izobraževalnega sistema.
Prepogosto slišimo besede »ugotovimo, implementiramo, naslovimo, spodbudimo«, ki v gostobesednosti mnogih ministrov in tudi predsednika vlade prinašajo dvome, tudi strah pri državljanih, saj je jasno, da pravih odgovorov na zdajšnje izzive nimajo.
Je treba temu še kaj dodati?
Naj omenim še prepočasno sanacijo po poplavah in opozorim na postopke pri gradnji tretje razvojne osi, o kateri bom kmalu znova povprašala ministrstvo za infrastrukturo. Seveda je še veliko aktualnih tem: zdravstvo, pokojnine, plače, področje energetike in višjih cen, kritičen odnos vlade do gospodarstva, kmetijstvo z vsemi norostmi od košarice živil, blamaže nove ministrice, zakona o zaščiti živali in KGZS, odvzema živali na Dolenjskem in katastrofalnem postopku veterinarske inšpektorice, nerazumnem odnosu do kmetov, srditem političnem boju med SD in Gibanjem Svoboda ter škodljivem ravnanju pravosodne ministrice. Vse te njihove igre najbolj občutimo državljani, zato upam, da bodo Slovenci na naslednjih volitvah izbirali pametneje in da ne bodo več volili po »navodilih medijev«. Srečno vsem!
Alenka Helbl je po poklicu profesorica slovenščine in nemščine, po nekajletnem poučevanju v osnovni šoli je nato 20 let poučevala slovenščino na Srednji šoli Slovenj Gradec in Muta. Veliko ji pomeni družina, z možem Markom imata dva odrasla otroka in vnučko Sofio. V stranko SDS se je včlanila leta 1994, takrat se je po temeljitem premisleku odločila, da je čas za aktivno delo tudi na političnem področju. Za poslanko je bila izvoljena leta 2022, v državnem zboru je podpredsednica odbora za izobraževanje, znanost in mladino, članica odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter komisije za narodni skupnosti.
Vida Kocjan
Intervju je bil prvotno objavljen v Demokraciji.