Le nekaj dni po razglasitvi hudega poraza levice na evropskih volitvah, se je začel (in še traja) orkestriran medijski pogrom zoper novoizvoljeno evropsko poslanko Zalo Tomašič. V provladnih medijih so se začeli vrstiti prispevki, ki skušajo razvrednotiti njen uspeh, v zadnjem poglavju “Zala-panike” pa jo skušajo celo obtožiti plagiatorstva.
Zadnji v vrsti tovrstnih prispevkov se je pojavil na spletnem portalu skrajno levega tednika Mladina, kjer avtor v prvi vrsti skuša, sicer po lastnem priznanju izrazito uspešno kampanjo, predstaviti kot plagiat kampanj iz tujine. V nadaljevanju pa celo poziva mednarodno korporacijo k tožbi zoper sonarodnjakinjo.
Hkrati pa ne problematizira manevra, ki ga je pred volitvami izpeljalo Gibanje Svoboda. Logotip največje vladne stranke je namreč na moč podoben logotipu Ljubljanskih mlekarn. Ne verjamete?
Zelo podobnega manevra so se lotili tudi podporniki evtanazije na spletni strani “Moježivljenje.si”, ki so si “sposodili” logotip konservativnega Zavoda Iskreni.
Kaj levico zares moti na Zali?
Bistvo agresivnih in negativnih medijskih prispevkov se seveda skriva v rastoči popularnosti mlade poslanke in upadanju popularnosti mnenjskih voditeljev in voditeljic levice. Napadi pa se bodo še stopnjevali, premosorazmerno z njenim vplivom in delom, še posebej, če bo še naprej uspešno posegala v volilni bazen, ki ga levi medijsko-politično-NVO, aparat ne zmore doseči.
Oziroma, kot je navedla spletna uporabnica Carin: “Zala je očitno nevarno posegla v zeljnik Nike Kovač pri nagovarjanju mladih. Zato tak silovit frontalni napad na samozavestno in spretno mlado političarko, ki je retorično bistveno bolj okretna, predvsem pa daleč bolj simpatična kot zgoraj omenjena Soroševa protežiranka.”
Ž. K.