Črnograditelji si že manejo roke ob vladnem predlogu zakona, ki bo legaliziral vse črne gradnje, zgrajene pred 1. januarjem 1995. Zakon je že v vladni proceduri, in v kolikor ga bo koalicija potrdila, bo za vse objekte, zgrajene pred prej omenjenim datumom, veljala domneva, da imajo izdano gradbeno in uporabno dovoljenje. Predlog zakona je tako kot novo vrednotenje nepremičnin s strani Geodetske uprave zgolj uvertura v nepremičninski davek. Več legalnih gradenj namreč pomeni višje prihodke iz naslova nepremičninskega davka.
Za legalizacijo bo sicer potrebnih še nekaj pogojev. Za objekt ne bo smel biti izrečen pravnomočni inšpekcijski ukrep odstranitve objekta ali ukrep, ki se nanaša na nevarnost objekta, poroča Dnevnik. Potrebno bo tudi plačilo komunalnega prispevka. Lastniki objektov bodo lahko pridobili odločbo, če se črnograditeljski objekt po 1. januarju 1995 ni spreminjal ali pa so za dograditve že uspeli pridobiti gradbena dovoljenja.
Trenutna zakonska ureditev ima enako določilo, le da se domneva izdanega gradbenega dovoljenja predvideva za objekte, zgrajene pred letom 1968, za nekatere objekte pa pred letom 1991. Letnica 1995 očitno ni bila izbrana arbitrarno, tedaj so namreč upravne prevzele od občin naloge izdajanja lokacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenj, zato so na voljo ustrezne evidence, na podlagi katerih se lahko ugotavlja legalnost gradenj. Prav lahko pa bi se zgodilo, da bo na koncu določen kasnejši datum, omenja se leto 2003, poroča Dnevnik.
Gre za nagrado za črnograditelje
Medtem ko se velik del javnosti strinja, da je potrebno začetek gradnje poenostaviti in da so ravno z gradnjo povezane regulacije soodgovorne za težko dostopnost nepremičnin, še posebej za mlade, se je težko izogniti dejstvu, da bi takšna legalizacija objektov, ki so bili zgrajeni “na črno”, pravzaprav nagradila črnograditelje za nezakonito ravnanje. Da bi ukrep Golobove vlade imel negativne srednje- in dolgoročne posledice, ugotavlja tudi stroka.
“Poleg tega je to zopet nova spodbuda črnograditeljem, naj kar gradijo na tak način, saj je jasno, da se takih objektov nikoli ne ruši, pač pa je treba samo počakati, da prej ali slej postanejo legalni. Ne samo legalni, celo gradbeno dovoljenje dobijo,” so za Dnevnik odgovorili na Inženirski zbornici Slovenije. Skupaj z Zbornico gradbeništva in industrije gradbenega materiala opozarjajo, da bi lahko bili legalizirani objekti nevarni, njihovi uporabniki pa s potencialnimi nevarnostmi objekta ne bodo seznanjeni.
Zdi se, da vlada na tak način pravzaprav priznava, da črnograditeljem ne želi stopiti na prste, verjetno že zaradi problematičnih rušenj domov ljudi. “Črnograditelje bi morali loviti, preden je objekt končan. Mogoče bo eden od stranskih učinkov premika letnice na 1995 tudi ta, da se bodo na inšpektoratu kakšnih postopkov znebili. Imajo 10.000 odprtih postopkov oziroma prijav, inšpektorjev pa je premalo. Če ne bi imeli toliko zaostankov, bi lahko redno prečesavali svoje območje in pravočasno reagirali,” za Dnevnik ocenjuje Saša Galonja, vodja sektorja za sistem prostora in graditve na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Legalizacija romskih naselij in povečanje davčnih prihodkov
Uvedbo zakona pa je lahko razumeti tudi v kontekstu romske problematike in prihajajočega nepremičninskega davka. Uvedba tega je sicer zaenkrat zastala, so pa očitno v teku priprave na uvedbo. Nedavno je Geodetska uprava izvedla novo vrednotenje nepremičnin, ki je pripisano vrednost nepremičnin v Sloveniji dvignila za osem odstotkov. Pripisana vrednost nepremičnin bo služila kot osnova za izračun predvidenega davka, ki se bo obračunal po 1,45-odstotni stopnji za vsako drugo in naslednjo nepremičnino, ki jo ima v lasti posameznik. Oblast pa je očitno ugotovila, da bi bilo mogoče povečati davčne prihodke z legalizacijo “črnograditeljskih” objektov. Po poročanju Bloomberg Adria je v Sloveniji okoli pol milijona črnih gradenj oz. neskladnih objektov. Pri večini gre sicer za manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja.
Golobova vlada pa bi lahko zadela dve muhi na en mah. Črne gradnje so namreč del t. i. “romske problematike”.
Ž. K.