Politični analitik, publicist, profesor in dekan 1. razreda Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Boštjan M. Turk meni, da zelo vzpodbudno novico nedeljskega večera predstavlja izid glasovanja glede pogojevanja socialne pomoči, saj je kar 60 odstotkov volivcev glasovalo za.
Na več kot 3000 voliščih so se volilni upravičenci v nedeljo opredeljevali glede zakonodajnega in treh posvetovalnih referendumov. 99,52 odstotka preštetih glasovnic je pokazalo, da je za novelo zakona o parlamentarni preiskavi glasovalo 48,94 odstotka volivcev, proti pa 51,06 odstotka volivcev. 99,53 odstotka preštetih glasov glede pogojevanja denarne socialne pomoči je pokazalo, da je za glasovalo 61,04 odstotka volivcev, proti pa 39,27 odstotka. Volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah je na podlagi 99,51 odstotka preštetih glasov nasprotovalo 55,48 odstotka volivcev, da bi slednji volilno pravico morali ohraniti, pa je menilo 44,52 odstotka volivcev. 99,53 odstotka preštetih glasov kaže, da je ukinitev obveznega RTV prispevka podprlo 50,17 odstotka volivcev, 49,49 odstotka pa je bilo takih, ki so glasovali proti.
Za komentar izida volitev (konkretno ob 22.30) smo poprosili političnega analitika dr. Boštjana M. Turka. Najprej nas je zanimalo, kako gleda na to, da je propaganda uspela prepričati toliko ljudi, da je parlamentarna preiskava politična policija. Poudaril je, da so razmerja zelo tesna in da je tukaj prišlo do velikega preobrata. Pravi, da se je pokazalo, da so glasovi levice skoncentrirani v prestolnici in na Obali, in še mogoče v Mariboru 1. “To kaže na to, da so z lažjo in s servilnimi mediji, ki so te laži širili do ljudi, uspeli ljudi prestrašiti.”
Strašenje z lažmi
Spomnil je, da če se ta izid referenduma primerja z izidom referenduma o vodi, kjer so uspeli ljudi z lažmi prestrašiti, da jim bodo vzeli vodo in tako naprej, je vidna razlika, saj je bila tam razlika v deležu med za in proti očitna, tukaj pa so bila razmerja poravnana. Na zakonodajnem referendumu so sicer uspeli doseči zavrnitveni kvorum, a po njegovem se kaj bistvenega ne bo zgodilo, saj se bo lahko še naprej preiskovalo kriminal vsakega posameznika, za to imamo namreč pristojne organe. “Vse kaže, da sta dve Sloveniji, in ena je Slovenija v mestih, v katerih so skoncentrirani rentniki, javna uprava itd. Predvsem je to Ljubljana, druga problematična regija je Obala, ki je bila kasneje po letu 45 poseljena in prvotno prebivalstvo pregnano. To je pač zdaj naša realnost.”
“Težko je reči, kaj bo z referendumom o RTV prispevku. Ko govoriva, imamo 91,99 odstotka preštetih glasov in je 50,83 % : 49,17 % v prid ukinitvi RTV-prispevka.” Povedal je, da ga tako tesen izid preseneča, ker to za enega upokojenca predstavlja 140, 150 evrov stroška na leto, ki je nepotreben. Skratka, preseneča ga, da tega niso volivci bolj radikalno zavrnili. “Težko je reči, kaj bo, ko bodo preštete vse glasovnice, tudi tiste po pošti.” Podatki na začetku štetja glasov so se mu zdeli precej bolj vzpodbudni. “V najslabšem primeru bosta dva referenduma dobljena, dva pa izgubljena, in bo to pač neka neodločena partija.”
V primeru, če bo nekoliko sreče in modrosti ljudi pokazalo, da bo RTV prispevek padel oz. da bo večina za, bo to po njegovem zelo spodbudno za druge bitke, obeta se namreč referendum o interventnem zakonu in pa referendumi, ki jih je napovedal predsednik vlade. Izpostavil je zavedanje, da sta bila izida referendumov o noveli zakona o parlamentarni preiskavi in o plačevanju RTV prispevka zelo tesna, zelo velika pa je bila razlika med za in proti glede socialne pomoči in glasovanja tujcev na lokalnih volitvah. “Glede socialne pomoči pomeni, da se Slovenci na nek način budimo iz socializma, da je delo vrednota. To je zelo vzpodbudna novica današnjega večera,” je zaključil.
Ž. N.