V senci formalnega postopka za imenovanje novega predsednika in namestnika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) se je razplamtel spopad med dvema frakcijama znotraj levega političnega prostora. Na eni strani naj bi stal trenutni predsednik KPK Robert Šumi, ki po navedbah virov uživa podporo Vladimirja Prebiliča, na drugi pa premier Robert Golob, ki svoj vpliv ohranja predvsem prek medijev, povezanih s portalom Necenzurirano.
Na poziv predsednice republike Nataše Pirc Musar do roka, 13. oktobra, so prispele tri kandidature za predsednika KPK in pet za namestnika. Ena izmed njih je tudi ponovna kandidatura Roberta Šumija, ki mu mandat sicer poteče marca 2026. Kandidacijska komisija mora predsednici v 30 dneh posredovati seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, odločitev o imenovanju pa mora biti sprejeta najpozneje do 3. decembra.
V uradu predsednice poudarjajo, da komisija “ni politično telo in mora delovati v skladu z zakonom”. A zadnji dogodki kažejo, da se postopek odvija v močno politiziranem ozračju.
Pismo Šumija sprožilo oster odziv vlade
Napetosti med KPK in vlado so se zaostrile po javnem pismu Roberta Šumija premierju Robertu Golobu, v katerem mu je očital pritiske, diskreditacije in poskuse vplivanja na delo komisije. “Takšni pritiski škodijo zaupanju v neodvisne institucije.”
Odziv iz kabineta predsednika vlade je bil oster. V izjavi so očitke označili za “brez stvarne osnove” in trdili, da vlada z ukrepi “krepi neodvisnost KPK”. Obenem pa so komisiji očitali, da “širi svoje pristojnosti, vodi politične postopke in z nestrokovnim delom ruši svoj ugled”. Pismo je po oceni številnih opazovalcev prešlo mejo običajne politične komunikacije in predstavljalo neposreden napad na kredibilnost KPK.
Golobovi mediji proti “Prebiličevemu” kandidatu
Vzporedno z uradnim spopadom se je v ozadju razvil še boj za vpliv. KPK je tako postala nova fronta rivalstva med dvema levima poloma. Prvi, povezan s premierjem Golobom in mediji okoli Necenzurirano, naj bi skušal vpliv v komisiji ohraniti ali okrepiti.
Drugi, v katerem naj bi imel vlogo Vladimir Prebilič, pa se opira na lokalne mreže in Šumijevo ponovno kandidaturo.
Spomnimo, da smo že poročali, da Golobu leva omrežja jasno sporočajo: “Nisi glavni – mi smo te postavili”. Takšna retorika kaže na globlji razkol znotraj vladajoče garniture, kjer se lojalnosti premikajo glede na prihajajoče volitve in vpliv v institucijah.
Strokovni postopek v senci političnega boja
Čeprav gre pri izbiri predsednika KPK za formalno urejen postopek, ki ga vodi petčlanska kandidacijska komisija, so pritiski z obeh strani vse očitnejši. Komisijo sestavljajo predstavniki državnega zbora, ministrstva za javno upravo, sodstva, tožilstva in nevladnih organizacij. A težko je prezreti, da se bitka za KPK dogaja v času, ko je komisija odprla postopke zoper premierja in nekatere ministre. Zaradi tega mnogi vidijo v sporu tudi poskus vplivanja nanjo.
Ne glede na to, katera frakcija bo iz boja izšla močnejša, je jasno, da je KPK pravzaprav del tako imenovane “murgelske mreže” z globokim vplivom v institucijah.
Sara Kovač