Levičarska opozicija na čelu s stranko Levica in Gibanjem Svoboda očita stranki Resni.ca, da hočejo z novelo Zakona o veterinarstvu uvesti davek na živali. Pravzaprav pa so to, kar sedaj očitajo drugim, hoteli uvesti ravno sami, ko so bili na oblasti.
V osrednjih medijih lahko znova poslušamo rohnenje opozicije in njenih pribočnikov iz vrst nevladnikov, tokrat o tem, da naj bi se skušalo preko novele Zakona o veterinarstvu, ki ga je predlagala poslanka Resni.ce Katja Kokot uvajati davek na pse in mačke. Resni.ca opozarja, da gre pri tem za politične manipulacije stranke Roberta Goloba.
Obenem izpostavljajo, da se je možnost uvedbe namenskega prispevka za lastnike hišnih ljubljenčkov odpirala prav v času njegovega mandata. “Zato je najmanj nenavadno, da danes prav Svoboda drugim očita nekaj, o čemer je sama resno razpravljala”, dodajajo.
O sami noveli zakoni pa so zapisali, da bi že obstoječ zakon uskladila tako, da bi njegovi amandmaji “zasledovali cilj dobrobiti živali ter uredili dostop do nujne veterinarske pomoči za male in velike živali.” V nadaljevanju sporočajo še: “Z zakonom bomo ponudili okvir, na podlagi katerega bo pristojno ministrstvo zagotovilo financiranje stalne veterinarske pripravljenosti. Tako ponovno poudarjamo, da ne uvajamo davka na živali.”
Poslanka Katja Kokot se je ločeno odzvala na očitke opozicije, da gre za laži in organiziran napad na njeno stranko, saj lahko nove davke uvede le vlada, medtem ko lahko ponudijo zakonodajni predlogi samo širok okvir za nadaljnje odločanje, pri tem pa dodaja “ključ je v besedi lahko”. Vložen amandma sicer predvideva uvedbo tovrstnega prispevka kot eno od možnosti za kritje plačila veterinarjem, ki bi izvajali nujno pomoč in dežurstva.
To kar danes Gibanje Svoboda očita stranki Resni.ca je hotelo ravno samo izvesti. V začetku leta 2025 so se namreč pojavile novice o tem, da bo uveden nov letni prispevek za oskrbo zavetišč in zapuščenih živali, ki naj bi znašal med 15 do 20 evrov na leto. Takrat so osrednji mediji o tem poročali bolj naklonjeno in hiteli poudarjati, da ne gre za nič nenavadnega, saj da v Nemčiji takšen davek poznajo že zadnji dve stoletji. Takratna ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić iz vrst Svobode je ob tem povedala, da bi se davek namenjal tako za zavetišča kot za kastracijo brezdomnih živali, pa tudi za infrastrukturo, kot so parki, koši za smeti, in podobno. O tem se je razpisalo tudi levičarsko trobilo Mladina, kjer so pisali, da gre za v številnih državah ustaljeno ureditev.
Kritiki zakona, ki so bili kritični že do tovrstnih odločitev prejšnje vlade, sicer izpostavljajo, da bi bilo malce čudno zaračunavati tovrstne dajatve tistim lastnikom, ki že tako ustrezno skrbijo za svoje živali, sploh glede na to, da bi šlo po načrtih prejšnje vlade pri tem predvsem za financiranje zavetišč. Po drugi strani naj bi tovrsten prispevek, katerega možnost odpira zdajšnja novela, pomagal pri plačevanju potrebnih storitev za vse lastnike. Ne glede na to pa smo spet priča primeru dvoličnosti stare vlade in nove opozicije; to kar je hotela sama narediti sedaj očita drugim le zato, da bi povzročala škodo in tako pritlehno spodkopavala svoje politične nasprotnike.
Edina stranka, ki je želela uvesti davek na živali je stranka Svoboda.
Tako so svojo odločitev romantično prikazovali lansko leto.
Na srečo niso več v vladi in se to nikoli ne bo zgodilo. https://t.co/AOalYIZPqL pic.twitter.com/98JJ5KIfvx— Resni.ca (@resni_ca) June 19, 2026
A. S.