V samo 73 dneh po volitvah 22. marca 2026 je odhajajoča vlada Roberta Goloba v režimu tekočih poslov izvedla sistematično »betoniranje« vpliva, ki ga poznavalci označujejo za enega najbolj drznih poskusov v slovenski zgodovini.
Kljub ustavnim omejitvam so se vrstile desetine kadrovskih razpisov, desetmilijonske prerazporeditve denarja, uvrščanje večdesetmilijonskih projektov v proračunske dokumente, sporne zunanjepolitične geste – med njimi tudi tajno glasovanje na vladi, ko sta Robert Golob in Asta Vrečko izdala tudi palestinsko stran ter s tem pokazala svojo dvoličnost – ter zloraba državnih institucij.
Namesto dostojne predaje poslov je Slovenija tako dobila občutek zadnjega plenjenja proračuna in institucij.
Tekoči posli ali sistematično »betoniranje« vpliva
Golobova vlada (2022–2026) je končala svoj mandat po volitvah marca 2026. Med 22. marcem in 3. junijem 2026, ko je vodenje države prevzela nova vlada pod vodstvom Janeza Janše, pa je Slovenija doživela enega najbolj intenzivnih obdobij v politični zgodovini zadnjih desetletij. Vlada Roberta Goloba, ki je po volitvah 22. marca ostala v režimu tekočih poslov (115. člen ustave), je kljub ustavnim omejitvam izvedla vrsto odločitev z dolgoročnimi finančnimi, kadrovskimi in političnimi posledicami. Strokovnjaki, vključno s Fiskalnim svetom, so te poteze označili za »kadrovski cunami«, »lomastenje po blagajni« in »zadnje plenjenje« proračuna. Premier Robert Golob je v dopisu odhajajočim ministrom zapisal: »Omejitev na tekoče posle pravno ne bi smela predstavljati ovire za nadaljnje redno opravljanje dela vlade in ministrov.« Ta stavek so kritiki interpretirali kot zeleno luč za kreativno razlago ustavnih omejitev. Namesto urejenega poslovnega prevzema je nova vlada Janeza Janše prevzela državo z dodatnimi obveznostmi, politiziranimi institucijami in obremenjenimi javnimi financami. Ali gre za legitimno zagotavljanje kontinuitete ali za zlorabo položaja? Dejstva kažejo na sistematičen poskus utrjevanja vpliva Svobode in koalicijskih partnerjev tik pred odhodom.
Kadrovski cunami: 70 razpisov v dveh mesecih
Eden najbolj vidnih primerov je val razpisov za nedoločen čas v državni upravi. Po analizi razpisov na vladnem portalu so ministrstva med 22. marcem in 26. majem 2026, torej v glavnem valu po volitvah, objavila kar 70 razpisov za bolje plačana delovna mesta v državni upravi (predvsem sekretarji, podsekretarji, vodje oddelkov oz. sektorjev in višji svetovalci). To je za visoke položaje, sicer pa je bilo v marcu in aprilu objavljenih celo več kot 200 razpisov za nedoločen čas. S tem so Golobovi v javno upravo umestili množico svojih kadrov. Rekorder je bilo ministrstvo za finance, aktivna pa so bila tudi ministrstva, ki so jih načrtovali ukiniti (npr. za digitalno preobrazbo in za solidarno prihodnost). V dopisu ministrom je Golob eksplicitno spodbujal nadaljevanje kadrovanja. Rezultat? Desetine novih zaposlitev za nedoločen čas v času, ko je volilni rezultat jasno pokazal željo po spremembi. V celotnem mandatu so za nedoločen čas zaposlili najmanj 44 nekdanjih kabinetnih uslužbencev, v zadnjih tednih pa se je ta praksa pospešila.
Posebej odmevna ostaja afera z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je Golob kršil integriteto z SMS-i, v katerih je izrazil »resno zaskrbljenost nad kadrovsko sliko v policiji«. Golob je odločitev KPK zavrnil in napovedal sodni spor. Kritiki pa vidijo sistematično politizacijo policije in drugih institucij.
Javne finance: Lomastenje po državni blagajni
Fiskalni svet je aprila 2026 jasno ocenil: fiskalna politika Golobove vlade je bila neustrezna glede na gospodarske razmere. Primanjkljaj je visok, rast izdatkov pa je močno presegla rast prihodkov. Ob koncu maja 2026 je bilo že okoli 900 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja. Kljub temu so v zadnjih dveh mesecih mandata tekle prerazporeditve, ki so dodatno obremenile blagajno. Najodmevnejša je bila prerazporeditev za RTV Slovenija: 3,5 milijona evrov za glasbeno produkcijo in dodatna sredstva za narodnostne programe. Skupaj z drugimi ukrepi gre za desetmilijonske zneske. Kritiki so to označili za »zadnje zalivanje« javnega medija. Posamezne prerazporeditve so šle tudi za promocijo: okoli 50.000 evrov na kmetijskem ministrstvu za resničnostni šov, podoben znesek za oglaševanje vojske na nogometnih tekmah in 200.000 evrov na digitalnem ministrstvu.
Posebno izstopa prerazporeditev približno 170.000 evrov na ministrstvu za zunanje zadeve za vodovod v Veliki Kladuši – na od 800 do 900 milijonov evrov podlage. Vse to je vzbudilo vprašanja o prioritetah v tekočih poslih. Hkrati se je močno povečalo zadolževanje: že v prvih mesecih nas je Golobova vlada dodatno zadolžila za več kot 3,3 milijarde evrov. Fiskalni svet je nenehno opozarjal, da se javnofinančna gibanja oddaljujejo od vzdržnosti javnih financ zaradi izjemno velike rasti izdatkov.
Resen očitek se nanaša tudi na uvrščanje projektov v načrt razvojnih programov za prihodnja leta. Sedmega maja 2026 je na primer vlada vanj uvrstila projekt podjetja Palfinger v Ormožu v vrednosti 61,53 milijona evrov (brez DDV). Država je odobrila subvencijo do 16,78 milijona evrov. Posamezniki so opozarjali, da za takšne odločitve ni pravne podlage. Opozarjali so na politično gesto tik pred odhodom. Omenjen je bil tudi bazenski kompleks v Lipici (okoli 9 milijonov evrov).
Posebna težava je tudi plačna reforma javnega sektorja, ki je v zadnjih mesecih mandata doživela tretji obrok dviga (junij 2026) ter uskladitev za 0,9 odstotka. Skupni strošek presega 1,4 milijarde evrov do leta 2028. Golob je reformo predstavljal kot velik dosežek. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je šlo za politično nagrado volilni bazi, ki nas bo vse še drago stala.
Slovenske prehranske smernice 2025: Tiha objava v zadnjih dneh
Konec maja 2026, na dan imenovanja Janeza Janše za mandatarja nove vlade, je odhajajoča Golobova vlada po tiho objavila obsežen dokument »Prehrana za zdravje in planet – Slovenske smernice za prehrano 2025 (SSP2025)«. Dokument na 285 straneh močno poudarja rastlinsko prehrano, zmanjšanje vnosa mesa in živalskih proizvodov ter usklajenost s planetarno dieto EAT-Lancet, hkrati pa spodbuja uporabo prehranskih dopolnil. Strokovnjaki (NIJZ, Inštitut za nutricionistiko, biotehniška fakulteta in opozicija) so ostro nasprotovali: smernice so nastajale v ozkem krogu in brez prave strokovne usklajenosti, obšle so standardne postopke in vsebujejo ideološke elemente. Posebej sporno je bilo priporočilo rutinske uporabe prehranskih dopolnil za pokrivanje manjkajočih mikrohranil pri močno rastlinskem jedilniku. Namen? Strokovnjaki opozarjajo, da ne gre le za javno zdravje, temveč tudi za odpiranje vrat prehranski dopolnilni industriji. Pri tem naj bi močno sodelovala Tina Gaber. Model, ki na populacijski ravni predvideva redno jemanje dopolnil, lahko dolgoročno spodbuja potrošnjo vitaminov, mineralov in drugih dodatkov – kar je za nekatere lobije zelo donosno. Vlada je dokument branila kot korak k trajnostni in zdravju prijazni prehrani, a stroka je opozorila na tveganja za ranljive skupine (otroke, nosečnice, starejše) in na pomanjkanje dokazov o dolgoročni varnosti.
Ladja brez kapitana, turizem Fajonove
Robert Golob je v zadnjih tednih skoraj izginil iz javnosti. Sodeloval ni ni niti na pomembnih srečanjih voditeljev EU. Ladja je ostala brez kapitana. Zadnje zunanjepolitične poteze so bile sicer močno pro-palestinske, enostranske in škodljive za Slovenijo. Tanja Fajon pa je bila aktivna na »eksotičnih« poteh in srečanjih, ki so večinoma vzbudila dvome o prioritetah (npr. poudarki na globalnem jugu).
Kritiki so opozarjali, da so ti nastopi v času omejenih pooblastil služili predvsem utrjevanju lastne zunanjepolitične zapuščine, ki je bila odklon od t. i. jedrnih držav EU, ki jih je Fajonova pred volitvami leta 2022 tako rada poudarjala. Tanja Fajon je sicer na volitvah marca 2026 izgubila mandat in se je tudi politično poslovila. Kljub temu je konec aprila 2026 odletela v Brunej na 25. ministrsko srečanje EU-ASEAN. Medtem ko za obiske na Cipru, v Dubrovniku ali na Zahodnem Balkanu očitno ni časa (ali interesa), se je tega za oddaljene azijske forume vedno našlo.
Nova razkritja: Dokument o izdaji Palestincev
Portal Info360 je 3. junija 2026 razkril tajni dokument s seje vlade 12. marca 2026, ki je dokončno razkril dvoličnost Golobove zunanje politike. Kljub javnim izjavam o »genocidu v Gazi« in podpori Palestini Golob na seji ni glasoval za pridružitev Slovenije tožbi Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu. Sedem ministrov iz Gibanja Svoboda (med njimi Klemen Boštjančič, Matej Arčon in Borut Sajovic) je glasovalo proti, Alenka Bratušek je bila edina iz Svobode, ki je glasovala za.
Asta Vrečko (Levica) pa je zapustila sejno sobo; po glasovanju se je vrnila in javno kritizirala odločitev z besedami: »Stališče Levice je jasno, v Gazi se dogaja genocid, tožbi proti Izraelu bi se morali pridružiti« – a sama ni glasovala. Dokument so skrivali skoraj tri mesece in oznako tajnost umaknili šele 13. maja 2026. Po razkritju pa je Janez Janša na omrežju X v začetku junija objavil fotografijo, ki neposredno kaže na to dvoličnost, s pripisom: »Dokument: Kako sta Robert Golob in Asta Vrečko izdala Palestince in njihove podpornike.«
Prepoved letov: Ena najškodljivejših zadnjih odločitev
Med najbolj spornimi zunanjepolitičnimi potezami v zadnjih tednih mandata je bila tudi odločitev o prepovedi pristanka iranskemu letalskemu prevozniku (Iran Air ali drugemu iranskemu prevozniku) na ljubljanskem letališču Jože Pučnik. Ta ukrep, sprejet v maju 2026 v režimu tekočih poslov, je prišel sredi zaostrenih geopolitičnih razmer po konfliktih na Bližnjem vzhodu. Slovenija je bila edina, ki je prepovedala kaj takšnega. Golobova vlada je potezo utemeljevala z domnevnimi varnostnimi razlogi in skladnostjo z mednarodnimi sankcijami. V resnici pa je šlo za čisto levičarsko samovoljo. Strokovnjaki so to ostro obsodili kot politično motivirano gesto, ki presega okvir tekočih poslov in nepotrebno ogroža diplomatske odnose ter gospodarske interese. Nova vlada Janeza Janše je ukrep takoj preklicala.
Zloraba Sove za predvolilni obračun s SDS in vpliv na volitve
Eden najbolj resnih očitkov celotnega mandata, ki je dosegel vrhunec tik pred volitvami marca 2026 in se je nato vlekel še v naslednje mesece, je zloraba Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) za politični napad na SDS in Janeza Janšo. V dneh pred volilnim molkom (18.–20. marca 2026) je Sova pod vodstvom zdaj že nekdanjega direktorja Joška Kadivnika javno predstavila poročilo o domnevnem vmešavanju tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in stikih s slovenskimi subjekti, predvsem s SDS. Golob je sklical sejo Sveta za nacionalno varnost, na kateri je poročilo predstavil kot »nesporno potrdilo« tujega vmešavanja. Na televizijskem soočenju je Janši očital »povezovanje z mednarodnim organiziranim kriminalom in veleizdajo«. Janša je obtožbe zavrnil kot »zlorabo državnih institucij za politične spine«. Kritiki so dogajanje označili za klasično predvolilno operacijo, ki je ustvarila ozračje suma in strahu ter neposredno vplivala na volilni izid. Nova vlada je že napovedala temeljit pregled delovanja Sove.
Opozorilo Nata: Zmanjšana verodostojnost zaveznika
Posebej resno opozorilo je prišlo iz zveze Nato. V maju 2026 je zavezništvo izrazilo dvome o doseganju cilja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambne izdatke, kakor jim je to poskušala podtakniti Golobova vlada. Predvsem je vse zmotilo to, da so Golobovi skušali okrog prenesti celo Nato. V poročilo so namreč vnesli porabo za projekte, ki ne sodijo med t. i. potrebe obrambe. Večino teh (obnove železniških postaj in gradnja kakšnega z vojaškega stališča neprimernega mostu) so v Golobovi vladi močno preplačali. Skupen znesek, ki ne sodi v poročilo o obrambnih izdatkih, presega 300 milijonov evrov.
Zapuščina, ki bo draga
Zadnji dnevi Golobove vlade tako niso bili zgolj tehnični. Bili so poskus čim večjega betoniranja vpliva prek kadrov, denarja, projektov, zunanje diplomacije, zlorabe institucij (Sova) in celo tihe objave prehranskih smernic z možnim vplivom na prehransko industrijo. Javne finance so pod večjim pritiskom, institucije bolj politizirane, proračunske obveznosti višje, mednarodni ugled pa močno načet.
Fiskalni svet je jasno opozoril na nevarnost: brez ukrepov javne finance niso vzdržne. Nova vlada Janeza Janše ima pred seboj zahtevno nalogo – pregled vseh odločitev iz obdobja tekočih poslov, morebitne razveljavitve in sanacijo zapuščine. Ali je Golobova ekipa delovala v dobri veri ali je šlo za zlorabo sistema? Čas in revizije bodo pokazali. Dejstvo pa je, da je Golobova politika tudi v zadnjih dneh delovala z rotacijami elite in obremenjevanjem naslednikov.
Vida Kocjan