Pred Slovenijo so odločilni meseci, ko bo jasno, kako učinkovito je Slovenija v okviru načrta za okrevanje in odpornost črpala evropska sredstva. Kot smo poročali v preteklosti, je bila nekdanja vlada Roberta Goloba ena manj uspešnih članic EU, to pa je sedaj potrdila tudi nova vlada po seznanitvi z dejanskim stanjem. Zaradi letargičnega črpanja EU sredstev, bi Slovenija lahko ostala brez 272 milijona evrov nepovratnih sredstev. Novi finančni minister napoveduje, da bo vlada naredila vse, da ta denar ne ostane v Bruslju.
Evropski načrt za okrevanje in odpornost za našo državo predvideva 2,08 milijarde evrov, od česar 1,61 milijarde evrov predstavljajo nepovratna sredstva, pol milijarde pa predstavljajo posojila. Zaenkrat je zaključenih 500 projektov. A pozor, kar 900 projektov je še vedno v teku, poroča Forbes.
Nekaj teh projektov je morda v praksi že zaključenih, pravijo na finančnem ministrstvu, v okviru katerega deluje Urad za okrevanje in odpornost. Koliko je teh, ni povsem jasno.
Vlada se je na včerajšnji četrti redni seji seznanila z dejanskim stanjem. Kot so zapisali v izjavi za javnost, objavljeni na družbenem omrežju X, je stanje zaskrbljujoče.
“Vlada se je seznanila z Informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost. Vlada z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se zna pri zaključevanju projektov zaplesti zaradi zamud pri njihovem operativnem izvajanju. Zato je vsem deležnikom naložila, naj pospešijo zaključevanje projektov in nadoknadijo zamujeno. Ustanovila je tudi Delovno skupino vlade za svetovanje pri revizijah finančnega poslovanja ob primopredajah na ministrstvih in vladnih službah,” so zapisali.
Dediščina Golobove vlade
Na kateri točki smo torej? Kot poroča Forbes, so bili nekateri projekti, kot denimo nadgradnja železniške proge do Jesenic, nadgradnja železniških postaj v Novi Gorici in Grosupljem ter gradnja stanovanj pod Pekrsko gorco v Mariboru, končani. Velika večina ostalih pa ostaja “v teku”. Denimo kampus Medicinske fakultete na Vrazovem trgu.
Ali je možno, da se pravočasno zaključijo, ostaja odprto vprašanje. Časovnica Evropske komisije namreč predvideva, da mora biti glavnina projektov zaključenih do 30. junija, 31. avgust pa je skrajni rok za dokončanje vseh aktivnosti za zaključek naložbe ter z njimi povezanih mejnikov in ciljev.
Sloveniji je bilo s strani EK doslej izplačanih 5 zahtevkov za izplačilo sredstev, 6. zahtevek je bil odobren prejšnji teden, do septembra pa mora biti pripravljen še 7. Prav pri tem zahtevku, opozarja finančni minister Šircelj, se zna zaplesti. Na tnalu je 272 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
❕ Pred nami je zadnji, sedmi zahtevek za pridobitev preostalih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Ministrstva morajo do 31. avgusta izpolniti še 55 od skupno 60 preostalih mejnikov, ki so pogoj za izplačilo teh sredstev. pic.twitter.com/IG6Uad0u3i
— Ministrstvo za finance (@mfinance_gov_si) June 23, 2026
Vlada: V prihodnje bomo črpali bolje
“Vlada bo v prihodnje zagotovila precej bolj učinkovito upravljanje državnih projektov, da se ne bomo več znašli v takšni časovni stiski. Črpanje evropskih sredstev je namreč eden ključnih virov za zagotavljanje blaginje naše skupnosti. Vlada bo zato k temu vprašanju pristopila z maksimalno odgovornostjo,” so zapisali v vladi.
S. K.