Elvis Alukić, predsednik Bošnjaške kulturne zveze Slovenije, je postal eden izrazitejših obrazov kampanje Levice proti spremembam Zakona o lokalnih volitvah. V svojih nastopih izraža hvaležnost do Slovenije, hkrati pa nasprotuje predlogu, ki bi omejil volilno pravico na lokalnih volitvah za tujce iz tretjih držav.
Pri tem se pogosto sklicuje na svojega očeta, sicer nedržavljana Slovenije, ki bi z Zakonom izgubil volilno pravico. Hkrati je ob njegovih trditvah zaslediti nekaj nedoslednosti – pred nekaj leti je trdil, da so v Slovenijo prišli med vojno v BiH, danes pa trdi, da njegov oče v Sloveniji živi že 57 let.
V kampanjskih videih ob zbiranju podpisov za referendum je Alukić izpostavil primer svojega očeta, pri čemer ni jasno, kdaj točno je prišel v Slovenijo. “Elvis trdi, da živi njegov oče že 57 let v Sloveniji in ima tu 40 let delovne dobe. Očitno je pozabil, da je sam pred 3 leti v Tedniku trdil, da je z očetom in mamo pribežal v Slovenijo med vojno v Bosno. To bi bilo pred največ 34 leti. Kaj je torej res in kaj je laž?” se ob tem sprašuje profil na X.
Elvis trdi, da živi njegov oče že 57 let v Sloveniji in ima tu 40 let delovne dobe. Očitno je pozabil, da je sam pred 3 leti v Tedniku trdil, da je z očetom in mamo pribežal v Slovenijo med vojno v Bosni. To bi bilo pred največ 34 leti.
Kaj je torej res in kaj je laž? #LAŽI pic.twitter.com/g7BrSIRzF9— brutusReloaded (@brutus91101394) June 22, 2026
Po njegovih besedah oče zaradi neurejenega slovenskega državljanstva po morebitni uveljavitvi sprememb zakona ne bi več imel volilne pravice na lokalnih volitvah. Kljub 57-letnemu bivanju v Sloveniji oče državljanstva ni pridobil, kar sproža vprašanje, zakaj v tako dolgem obdobju ni izpolnil pogojev za naturalizacijo.
Elvis Alukić sodeč po javno dostopnih podatkih živi v Sloveniji že več kot 30 let, v Slovenijo so domnevno prišli med vojno, pred osamosvojitvijo, enako kot številni drugi priseljenci iz Bosne in Hercegovine v osemdesetih in devetdesetih letih. Po letu 1991 je za državljane drugih republik nekdanje SFRJ z stalnim prebivališčem v Sloveniji veljal prehodni rok za pridobitev slovenskega državljanstva. Kdor tega roka ni izkoristil, je bil obravnavan kot tujec in je moral za državljanstvo zaprositi po redni naturalizacijski poti. Postopek zahteva vložitev vloge na upravni enoti. Po podatkih ministrstva je v zadnjih letih več tisoč oseb iz držav nekdanje Jugoslavije pridobilo slovensko državljanstvo po tej poti. Alukić sam ima slovensko državljanstvo, kar je tudi povedal na prej omenjenem videoposnetku.
“G. Elvis, če imate res tako radi Slovenijo so pridobite državljanstvo. Imam dobrega prijatelja Izeta S., vse dokumente je imel urejene takoj po osamosvojitvi. Nikoli ni imel nikakršnih težav,” je zapisal eden od profilov na X.
G. Elvis, če imate res tako radi Slovenijo so pridobite državljanstvo. Imam dobrega prijatelja Izeta S., vse dokumenta je imel urejene takoj po osamosvojitvi. Nikoli ni imel nikakršnih težav. https://t.co/MQhxdWR8tG
— Roman Remškar (@RRemskar) June 15, 2026
Spremembe Zakona o lokalnih volitvah in širši kontekst
Predlog sprememb Zakona o lokalnih volitvah, ki so ga vložili poslanci opozicije (med drugim SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica), je bil sprejet 15. junija 2026. Novela odvzame volilno pravico na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav (kot je Bosna in Hercegovina) s stalnim prebivališčem. Pravico do glasovanja imajo zdaj le državljani Republike Slovenije ter državljani držav članic Evropske unije z urejenim prebivališčem. Po podatkih MNZ bi to vplivalo na približno 103.874 polnoletnih tujcev s stalnim prebivališčem.
Alukić in drugi predstavniki bošnjaške skupnosti spremembe označujejo za korak nazaj, ki omejuje pravice priseljencev s stalnim prebivališčem in bi po njihovem mnenju vplival na približno 30 let integracije. Ta ocena je sporna, saj sprememba ne vpliva na pravico do prebivanja, dela, izobraževanja, socialne varnosti ali kulturnega delovanja priseljencev — odvzame le eno specifično politično pravico (lokalno volilno pravico), ki je bila v Sloveniji uvedena šele leta 2002. Integracija se po mnenju zagovornikov zakona bolje spodbuja z naturalizacijo, ki je vsem dolgotrajnim prebivalcem na voljo že desetletja.
Stranka Levica sicer rada izpostavlja drugačno obravnavo pri lokalnih volitvah, ko gre za prebivalce tretjih držav in npr. Švedske, a dejstvo je, da ima ta razlika pravno podlago. Izhaja namreč iz prava EU, ki daje državljanom EU posebne pravice prostega gibanja, medtem ko za tujce iz tretjih držav veljajo strožji nacionalni pogoji. Sprememba zakona usklajuje Slovenijo s prevladujočo prakso v večini evropskih držav, kjer volilno pravico na lokalnih volitvah praviloma imajo državljani in državljani EU.
Mednarodni pravni okvir
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR, člen 25) izrecno zagotavlja volilno pravico državljanom in ne nalaga državam obveznosti, da jo razširijo tudi na tujce. Slovenija prav tako ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni (ETS No. 144 iz leta 1992), ki tujcem po petih letih prebivanja priporoča volilno pravico na lokalni ravni, a ni obvezujoča. Spremembe slovenskega zakona tako niso v nasprotju z mednarodnim pravom. V večini demokratičnih držav je volilna pravica (zlasti na nacionalni ravni) rezervirana za državljane, saj državljanstvo predstavlja polno članstvo v politični skupnosti z vzajemnimi obveznostmi.
Pred objavo članka smo Elvisa Alukića zaprosili za komentar in odgovore na vprašanja v zvezi z njegovo dolgotrajno prisotnostjo v Sloveniji, razlogi za neurejeno slovensko državljanstvo njegovega očeta ter stališči do predlaganih sprememb zakona o lokalnih volitvah. Kljub poslanemu uvodnemu sporočilu in vprašanjem se na prošnjo ni odzval.
T. B.