Vlada je izdala odlok o finančni pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu pozebe leta 2025. Odlok je pripravljen na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.
Pozeba, ki je 2025 prizadela slovensko kmetijstvo, je po uradnih ocenah povzročila za 35,2 milijona evrov škode na trajnih nasadih. Najhuje so bili prizadeti prebivalci v 95 občinah, kjer je bilo poškodovanih več kot 2000 hektarjev površin, pomoč po zakonodaji pa je omejena predvsem na primerne popolne škode, zato bo država letos izplačala 360 tisoč evrov za 62 upravičencev s sto odstotno izgubo.
Kmetijsko-gozdarska zbornica je v času lanske pozebe opozarjala, da je treba škodo ocenjevati čim bolj natančno in po posameznih kulturah, saj lahko šele to pokaže dejanski obseg posledic za kmete.
V svojih pripombah na predlagane ukrepe je med drugim opozorila tudi na pomen ocene rodnosti nasadov in na to, da zgolj administrativni okvir ne zadostuje, če ni dovolj natančen za posamezne primere škode. Že pri poznejšem ocenjevanju škode zaradi suše je zbornica poudarila, da je treba ocene stanja kmetijskih kultur pripravljati po občinah in jih sproti posodabljati, ker so razmere na terenu zelo različne.
Kmetijska zbornica v svojih pripombah prav tako navaja, da je treba odlok uskladiti s programom odprave posledic škode, saj naj bi bil trenutni predlog preozko zastavljen. Po predlogu zbornice bi bili do pomoči upravičeni tudi kmetijski nosilci, pri katerih je zaradi pozebe proizvodnja padla na 80 odstotkov ali manj običajne letne proizvodnje, ne le tisti s 100 odstotno škodo na trajnih nasadih. V zbornici tako opozarjajo, da sicer del prizadetih kmetov ostane brez dejanske pomoči, čeprav so posledice pozebe za njihovo dejavnost zelo resne.
T.P.