Proti SKOKU se je danes oglasila tudi generalna državna tožilka Katarina Bergant. Zakon, katerega namen je povečati sodelovanje med institucijami, ki preganjajo organizirani kriminal in korupcijo, po njeni oceni slabi strokovno avtonomijo tožilstva in povečuje vpliv politike. Po drugi strani je pomemben del javnosti prepričan, da so na področju pregona kriminalitete potrebne nujne spremembe.
Kakšne so bile namreč izkušnje preteklih let? Ali, navsezadnje, zgolj zadnjega mandata? V predvolilnem obdobju so se na spletu pojavili posnetki, kjer nekateri zaledni akterji tranzicijske levice mirno priznavajo in mestoma celo promovirajo svoje usluge znotraj njenega korupcijskega ustroja.
Ali pa razkritja v Tarči, ki jih je Golobova oblast prek svojih nastavljencev na RTV ukinila, ker so razkrivala nepravilnosti na njihovi strani. V vseh teh primerih je javnost spremljala popolno letargičnost pri preiskovanju gospodarske kriminalitete, korupcije javnih funkcionarjev in organiziranega kriminala.
Organom pregona je spodletelo, potrebne so spremembe
Podobno je komentiral tudi Anže Logar. “Z ustanovitvijo SKOK smo omogočili, da se bo pregon kaznivih dejanj, najtežjih in korupcijskih dejanj, končno lahko začel izvajati učinkovito. Posebnega organa ne bi potrebovali, če bi obstoječe institucije svoje delo opravljale učinkovito. SKOK je odgovor na pereč problem korupcije v Sloveniji in jasna zaveza te vlade in stranke Demokrati, da je ena od ključnih prioritet učinkovit boj zoper korupcijo.”
Že pred tem pa je Logar napovedal negodovanje nekaterih delov družbe, ki so očitno zadovoljni z obstoječim stanjem oz. statusom quo.
Tožilska avtonomija ni enaka sodni
Tudi sicer pa sklicevanje Bergantove na strokovno avtonomijo tožilstva, ko oblast uvaja organizacijske spremembe, ki se nanašajo na njihovo delo, deluje nenavadno. Celo pravno nepoučeno. Vlada ima namreč vsa pooblastila, ki jih potrebuje, da predlaga zakonodajne spremembe in določi organizacijske pogoje delovanja tožilstva.
Po logiki slovenskih totalitarcev bi torej moralo biti tožilstvo del sodstva po načelu kadija tuži, kadija sudi. To bi bila potem prava neodvisna pravna država.
Ni čudno, da se jim zdijo te ideje normalne, tako so njihovi očetje “sodili” ljudi na montiranih procesih po vojni.
— Svoboda (@SvobodaBlog) July 17, 2026
Generalna državna tožilka je očitno prav tako pozabila, da za razliko od sodstva tožilstvo ni del samostojne veje oblasti, saj spada pod izvršilno oblast. Je torej del iste oblasti kot vlada, katere legitimnost izvira (po 3. členu Ustave) iz ljudstva, ki je svojo voljo izrazilo na volitvah. Ali je nelegitimno, da politika obljubi izboljšan pregon korupcije in organiziranega kriminala, nato pa po prevzemu oblasti v tej smeri tudi postopa?
To dilemo je včeraj izpostavila novinarka RTV. Na katero je odgovoril predsednik Demokratov Anže Logar.
“Ne, sploh ne. Poglejte celotno verigo, kdo sodi na koncu? Specializirano sodišče, ki ima posebne sodnike, ki jih imenuje Sodni svet, skladno s postopkom, kot velja v ustavni ureditvi, glede sodne veje oblasti. Še enkrat, postopek, ki je sedaj, se je v zadnjih 15 letih, oprostite, izkazal za neučinkovitega.”
Ž. K.