Vlada je včeraj potrdila zakon o SKOKU. Z namenom, da se bolj učinkovito preganjata korupcija in organizirani kriminal ter kriminal belih ovratnikov. Po poti bolj učinkovitega sodelovanja institucij in njihovega delnega preoblikovanja. Le kdo bi lahko temu nasprotoval? Odgovor je na dlani: globoka država in njeni glasniki.
Predsednik Demokratov Anže Logar je na včerajšnji novinarski konferenci napovedal, da pričakuje nasprotovanje nekaterih delov družbe. “Pričakujem, da bodo tisti, ki so zadovoljni s statusom quo, s situacijo, kakršna je, močni nasprotniki tega zakona. Ali pa bodo vsaj izražali dvom o njegovem sprejetju.”
Predstavniki “statusa quo”, torej tistih, ki si v državi ne želijo sprememb, so se kaj hitro oglasili. Spletni uporabniki so jim sicer nadeli drugačno, manj laskavo ime. “Globoka država”.
Včeraj so se v izjavi za javnost skupaj oglasili Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, KPK, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti. V skupni izjavi so izrazili nasprotovanje načinu sprejemanja zakona. Gre za kompleksno zakonsko materijo, ki se po njihovi oceni sprejema prehitro, in menijo, da se snovalci zakona niso prej posvetovali s pristojnimi in zainteresirano javnostjo. Verjetno jih je zmotilo, da se snovalci zakona niso predhodno posvetovali z njimi in s “strokovno javnostjo”, ki se konsistentno oglaša zgolj takrat, ko je treba kritizirati desnosredinski/demokratični pol.
Evo, tako izgleda globoka država. Nekateri na desnici ne razumejo, da globoka država ni Milan Kučan. Globoka država so ljudje, ki so zaposleni pri državi, niso podvrženi demokratičnemu procesu in lahko z zlorabo instutucij, ki jih vodijo, rušijo demokratično izvoljeno oblast. pic.twitter.com/waPXTYwR76
— Svoboda (@SvobodaBlog) July 16, 2026
Slovenska javnost se lahko vpraša, zakaj se predstavniki dotičnih institucij niso oglasili, ko je Golobova vlada serijsko spreminjala zakone po nujnem postopku. Ali pa ko je uvajala zakonske spremembe, ki so bile v očitnem nasprotju z ustavo. Ali pa tedaj, ko je Golob javno razglašal, da je potrebno iz družbe izčistiti drugače misleče oz. “janšiste”? Ali pa, ko je na RTV javno povedal, da je njegov cilj prevzem javnega medija?
Niso se oglasili, ker ne gre za predstavnike neodvisnih instuticij, temveč zgolj za predstavnike monopola tranzicijske levice.
Levi kadri globoke države
Pod izjavo so se podpisali varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek, predsednica Računskega sodišča Jana Ahčin, predsednica Komisije za preprečevanje korupcije Katarina Bervar Strnad, informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik in zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Gre za znane obraze. Dr. Simona Drenik Bavdek je znana iz fiaska z arbitražnim sodiščem, ko je hrvaška obveščevalna služba odkrila, da je bila v komunikaciji s slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem. Posnetke pogovorov so javno objavili. Gre za enega od eksemplaričnih primerov naivnega in nevestnega ravnanja, ne glede na vsebino in namen pogovorov ter končni izplen arbitražnega postopka.
Katarina Bervar Strnad je levičarska aktivistka, ki je svojo kariero gradila v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic. Našim bralcem je znana predvsem po tem, da je v času migrantske krize napeljevala migrante v Slovenijo. Je članica levičarskega združenja Ona-ve in maziljenka predsednice države Nataše Pirc Musar.
Dr. Jelena Virant Burnik je informacijska pooblaščenka, ki je pred kratkim zavrnila razkritje rojstnih datumov prejemnikov borčevskih dodatkov. S tem se zakriva prikrito financiranje “prvorazrednih” v družbi. Njena odločitev je bila deležna hudih kritik. Na položaj se je zavihtela na predlog predsednice države Nataše Pirc Musar.
Tudi Miho Lobnika se uvršča na levi politični pol. Jano Ahčin je na funkcijo predlagal nekdanji predsednik Borut Pahor.
S. K.