Na berlinskem pohodu ponosa je govornik Izrael označil za sovražnika LGBTQ skupnosti in trdil, da so muslimani ter Palestinci njihovi pravi zavezniki. Nekaj ur pozneje je v množico zapeljal muslimanski napadalec in ubil eno osebo ter ranil več drugih. Dogodek je brutalno razgalil, kako nevarna je lahko politična slepota, ko ideologija preglasi zdrav razum.
Del levice in aktivističnega kroga se že leta rada predstavlja kot moralni arbiter, hkrati pa ignorira očitna tveganja, kadar ta ne ustrezajo njihovim narativom. Ko se v imenu “solidarnosti” romantizira vse, kar je proti Zahodu, Izraelu ali tradicionalnim vrednotam, se pogosto spregleda dejstvo, da realnost nima nobene obveze slediti ideološkim fantazijam. Berlin je pokazal, kam pripelje takšna naivnost: v kaos, ranjene in mrtve.
Un hombre gay en la Marcha del Orgullo de Berlín calificó a Israel como enemigo de la comunidad LGBT y afirmó que musulmanes y palestinos son sus verdaderos aliados.
Horas después, un musulmán embistió con su coche a la multitud, matando a una persona e hiriendo a varias más. pic.twitter.com/cGv56GUxNd
— Isaac2 (@isaacrrrr7) July 26, 2026
Najbolj skrb zbujajoče pri takih dogodkih je, da se po napadu pogosto spet išče izgovore namesto resnih odgovorov. Namesto da bi se odkrito govorilo o nevarnosti in radikalizaciji, se vse prehitro preusmeri v politično korektne razlage. Prav zato se iste napake ponavljajo znova in znova.
To ni napad na pravice posameznikov, ampak opozorilo, da politični aktivizem brez občutka za varnost in brez ločevanja med vrednotami ter dejanskimi grožnjami postane sam sebi namen. Kadar levica raje varuje propagandne parole kot ljudi, ki naj bi jih zastopala, se to ne imenuje naprednost, ampak slepota.
T.P.
