Od vseh referendumov, ki so nam napovedani za to jesen, je vsaj za mene najbolj pomemben referendum o interventnem zakonu. Tako imenovani interventni zakon ima jasen namen. To je vrniti Slovenijo na pot, ki smo jo Slovenci izglasovali na plebiscitu l. 1990, ki je samostojnost tudi neposredno vezal na demokracijo in svobodno tržno gospodarstvo. Rezultat referenduma je potrdil, da velika, redko kdaj videna večina podpira samostojno Republiko Slovenijo, demokratično državo s svobodnim, tržnim gospodarstvom. Seveda res vsem to ni bila prva izbira in njihovo nasprotovanje plebiscitarni odločitvi nas je pripeljalo do referenduma o interventnem zakonu.
Da bi to svojo trditev lahko utemeljil, moram poseči dobrih 35 let nazaj. Konec osemdesetih let preteklega stoletja so se komunistični režimi znašli v veliki gospodarski krizi. Komunistična gospodarstva so bila do te mere neuspešna, da niso zmogla zadovoljevati niti najbolj fundamentalnih potreb svojih državljanov. Na tem mestu bi dal samo en primer. Če si takrat hotel oprati perilo, si moral po pralni prašek v Avstrijo ali Italijo, ker ga pri nas v Sloveniji nisi mogel kupiti. Zaradi splošnega pomanjkanja je grozil kolaps sistema in na njega so se različne komunistične partije tudi različno odzvale.
Mihail Gorbačov, šef boljševikov, je napovedal perestrojko, Milan Kučan, šef slovenskih komunistov, pa sestop z oblasti. Večina partij se do tega ni javno opredelila med njimi bi spomnil predvsem na Kitajsko. Cilj Gorbačova je bil prestrukturirati gospodarstvo, ga napraviti uspešnejšega in tako ohraniti SZ in boljševike na oblasti. Načrt Kučana, vsaj tako kot ga jaz vidim, je bil drugačen. Predvideval je dopustitev večstrankarskega sistema, partija pa naj bi ohranila popolno kontrolo nad gospodarstvom in s tem de facto oblast. Načrt Gorbačova se ni posrečil. Komunistični režim v SZ in takratnih vzhodno evropskih satelitih je kolabiral in SZ je razpadla. Kitajska se do tega načrta ni javno opredelila, ga je pa uspešno izvedla. Njihovo gospodarstvo je postalo uspešno in komunisti so ohranili polno kontrolo v državi. V Sloveniji se ni izteklo vse po načrtih komunistov, vendar so levo usmerjene stranke ohranjale osnovni namen sestopa z oblasti.
Na začetku je bilo videti, da bo Slovenija uspešno izvedla prehod v sodobno evropsko državo. Leta 1990 smo dobili prvo svobodno izvoljeno vlado po drugi svetovni vojni. Ta je začela izvajati reforme, ki so obetale uspešen prehod v demokracijo in tržno gospodarstvo. Na političnem področju je izpeljala osamosvojitev in sprejela demokratično ustavo. Na gospodarskem področju pa je treba omeniti zakona o privatizaciji gospodarstva in o denacionalizaciji. Po volitvah 1990 in zmagi LDS je vlada dr. Janeza Drnovška nemudoma sprejela ukrepe, ki so radikalno spremenili predhodni Demosov koncept in Slovenijo bolj usmerili h konceptu sestopa z oblasti. Tukaj je treba še posebej omeniti zakon o beneficiranem notranjem odkupu, ki je omogočil številnim od komunistične partije postavljenim direktorjem, da olastninijo podjetja, ki so jim direktorovali.
Podpora interventnemu zakonu pomeni približevanje zahodni Evropi
Temu je sledilo dogajanje, ko so vlade, ki jih je vodil Janez Janša slovensko gospodarstvo vodile v smeri svobodnega tržnega gospodarstva, medtem ko so ga levo usmerjene vlade vračale h konceptu sestopa z oblasti. Posebej intenzivna v teh prizadevanjih je bila vlada dr. Goloba. Z različnimi ukrepi si je skušala zagotoviti popolno kontrolo nad gospodarstvom, čeprav za zdaj lastniških razmerij ni spreminjala. Primer takega ravnanja je bilo oblikovanje Obrambnega sklada. To pa pomeni za slovenska podjetja, ki delujejo na obrambnem sektorju, omejevanje na raven socialističnih kooperantov. Pri tem leve vlade niso videle ali niso želele videti, da zmanjševanje ekonomske svobode avtomatično pomeni zmanjševanje BDP na prebivalca. Torej manjši življenjski standard, kot bi ga prebivalci imeli v svobodnem gospodarstvu.
Trojček NSi+SLS+Fokus se je že med volilno kampanjo 2026 zavedal, da je za uspešnejše gospodarstvo in dvig življenjskega standarda potreben temeljit odmik od gospodarske politike Golobove vlade. Kot prvi korak v tej smeri je pripravil tako imenovani interventni zakon. Prebivalci Slovenije bi se morali zavedati, da podpora interventnemu zakonu, če bo do referenduma prišlo, pomeni približevanje življenjskemu standardu zahodne Evrope. Zavrnitev interventnega zakona pa vračanje nazaj in splošno revščino.
dr. Andrej Umek