Sindikati, podaljški leve politike, so začeli zbirati podpise za razpis referenduma o interventnem zakonu, ki prav vsem ljudem omogoča višje prihodke ter dolgoročni razvoj Slovenije.
Znižanje DDV na osnovna živila ter energente, znižanje davka na najem stanovanj, znižanje davkov in prispevkov za samozaposlene, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo, razvojna kapica, nižja obveznost obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanje upokojencev s prejemanjem celotne pokojnine – vse to še dandanes ni zaživelo, ker Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije stoji na ustavnem sodišču, čeprav je bil sprejet še pred sestavo nove vlade.
Interventni zakon gospodarstvo in običajni ljudje krvavo portebujejo, saj omogoča nadaljno konkurenčnost naše države. Da se ne bi še naprej dogajalo, da nas lovijo nekoč zaostale države. Spomnimo, da je Slovenijo po plačah prehitela sosednja Hrvaška.
Danes pa nas sindikalisti, ki so pričeli z zbiranjem podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma prepričujejo, da je ta “za bogate” in da veliki večini zakon “jemlje”. Velike laži te dni prihajajo iz ust levih pobudnikov referenduma in še veliko jih bomo slišali v prihodnje. A dejstvo je, da bodo z referendumom in morebitno zavrnitvijo zakona, najbolj prikrajšani običajni ljudje: delavci, upokojenci, samozaposleni. In dolgoročno bo prizadeta ter zaostala celotna država, če se določenih panog ne razbremeni in se jim omogoči pogojev, kot jih imajo države v soseščini in s katerimi smo v konstantni tekmi.
To so danes povedali sindikalisti ob začetku zbiranja podpisov:
Generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk, ki je mimogrede vidna članica Socialnih demokratov (SD), je danes pred Upravno enoto Ljubljana dejala, da se je zbiranje podpisov po državi “začelo zelo dobro“. “Računamo, da bomo že danes zbrali nekaj tisoč podpisov in da bomo v naslednjih dneh nadaljevali s polnim tempom,” je pojasnila. Kot pričakuje, bodo potrebno število podpisov zbrali bistveno prej kot v 35 dneh, kolikor jih imajo na voljo.
Ponovila je, da zakon daje le peščici tistih z najvišjimi plačami. “Ni res, da sindikati nasprotujemo dvigu plač. Mi se seveda borimo za dvige plač, tudi za višje neto plače, ampak za vse, ki delajo v tej državi, ne samo za tiste, ki že tako zaslužijo več kot 7500 evrov,” je podčrtala. Veliki večini pa zakon jemlje, je nadaljevala. “Jemlje javna sredstva, iz katerih se financira javno šolstvo, javno zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajno oskrbo, kulturo in vse druge javne storitve v državi, ki jih nujno potrebujemo in zaradi katerih je Slovenija po blaginji med desetimi najuspešnejšimi državami na svetu,” je utemeljila. “To ne pomeni, da čisto vsak v tej državi živi izjemno dobro, a naloga oblasti bi morala biti, da skupaj v pogajanjih z nami ugotovi, kateri so še tisti manki, ki jih je treba nasloviti, da bo kakovost življenja ljudi v tej državi kar se da dobra, da se bo izboljševala,” je menila. Konkurenčnosti se ne sme graditi z nižanjem pravic ljudi, jemanjem najšibkejšim in razbremenjevanjem tistih, ki že danes živijo izjemno dobro in imajo najvišje dohodke, je dodala. Predstavniki sindikalnih central so nato na upravni enoti oddali svoje podpise in k temu, bodisi z obiskom upravnih enot ali po elektronski poti, pozvali tudi druge prebivalce.
NSi, SLS, Fokus: sindikati branijo svoje privilegije
“Samo v Sloveniji sindikati branijo svoje privilegije, ne delavskih pravic. Samo v Sloveniji sindikati blokirajo rešitve, dobre za ljudi. In samo v Sloveniji sindikati nasprotujejo nižjim davkom in višjim plačam,” je na današnji novinarski konferenci dejal poslanec NSi Aleksander Gungl. Kot je nadaljeval, so razočarani, ko opazujejo hujskanje ene družbene skupine proti drugi, nevoščljivost, branjenje statusa quo in boj za ohranjanje privilegijev, “medtem ko bi od sindikatov pričakovali boj za delavce in razvoj države“. “To pomeni samo eno – vrniti nas želijo v nek drug čas, verjetno v socializem, kjer bomo vsi v enaki revščini brez priložnosti,” je bil oster.
Kdor ustavlja razvoj, ogroža socialno državo, je poslanskega kolego dopolnila poslanka NSi Iva Dimic. “Solidarnost namreč lahko financiramo samo z vrednostjo, ki jo ustvarimo. Vedno smo rekli, da je socialna država lahko tako močna, kot je močno gospodarstvo, gospodarstvo pa polni, bom rekla, tudi vse ostale sisteme v državi. Če bomo šli po poti pobudnikov referenduma, bomo spodkopali temelje sistema, ki ga želimo zaščititi,” je posvarila. “Če želimo višje plače, boljša delovna mesta in višji življenjski standard, moramo ustvariti pogoje, v katerih bodo ljudje želeli delati, podjetja investirati, znanje pa mora ostati v Sloveniji. To je bistvo razvojnega zakona,” je povzela.
V NSi so med ključnimi pozitivnimi ukrepi v zakonu danes izpostavili ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za popoldanske s. p., izvajalce dopolnilne dejavnosti na kmetiji in upokojence, poleg tega pa bi slednji, če bi ostali delovno aktivni, po zakonu prejemali polno pokojnino, je spomnila Dimičeva. Kot pomembne je navedla še ugodnejšo ureditev za polne in popoldanske normirance, pa nižje prispevke za samozaposlene in kmete s prihodki do bruto minimalne plače. Prav tako sta po njenih besedah med ključnimi ukrepi znižanje DDV na osnovna živila z 9,5 na pet odstotkov in možnost začasnega znižanja DDV na del energentov. Pomisleki, da ni varovalk, ki bi preprečile prelitje znižanega davka v marže trgovce, so po oceni poslanke odveč. V NSi ostajajo tudi veliki zagovorniki kapice na socialne prispevke, ki je v zakonu postavljena pri 7500 evrov bruto, saj da je ključnega pomena za ohranjanje in privabljanje strokovnjakov. Slovenija je tu šibka in to je prvi korak, da se obrne trend, je poudarila Dimičeva. Kot pozitivno je omenila še znižanje davka na oddajo stanovanj s 25 na 15 odstotkov ter za mlade na pet odstotkov. To bo vodilo v postopno znižanje najemnin in večjo dostopnost stanovanj, verjame. Z začasno neuporabo zakona o gostinstvu naj bi medtem preprečili destabilizacijo sobodajalstva, ki je pomemben del slovenskega turizma. Glede na to, da interventni zakon odpravlja prepoved dela zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javni zdravstveni mreži, pri zasebnikih, pričakuje tudi hitrejši dostop do zdravstvenih storitev in posledično manj stroškov zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Interventni zakon je, tako Dimičeva, le prvi korak v nizu razvojnih ukrepov.
V okviru vladnega strateškega sveta za gospodarstvo namreč nastajajo tudi izhodišča za davčno reformo, ki naj bi sistemsko razbremenila zaposlene.