“Menim, da bo ta referendum odločal v katero smer bo šla Slovenija tako pri razvoju, kot pri pomembnih družbenih temah,” opozarja poslanec SDS Andrej Poglajen.
V nedeljo, 11. oktobra, bomo slovenski volivci na štirih referendumih odločali o vprašanjih, ki segajo od parlamentarne preiskave in socialnih transferjev do volilne pravice tujcev ter financiranja RTV Slovenija. Zakaj je treba štirikrat obkrožiti za?
Učinkovitejše parlamentarne preiskave
Pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi je treba izpostaviti predvsem vprašanje politične odgovornosti in enakih pravil, namesto, da so določeni nosilci javnih funkcij zaščiteni. Poslanka Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je poudarila, da demokracija ni omejena zgolj na volitve, temveč vključuje tudi učinkovit nadzor nad oblastjo. Zagovorniki novele menijo, da mora parlamentarna preiskava omogočati ugotavljanje politične odgovornosti in preiskovanje sumov nepravilnosti oziroma korupcije.
Socialna pomoč v zameno za družbeno korist
Drugo vprašanje se nanaša na denarno socialno pomoč. Pri tem ne gre za poseganje v pravice invalidov, bolnih, starejših in drugih oseb, ki objektivno niso sposobne za delo, temveč za delovno sposobne prejemnike socialne pomoči. Predlog predvideva, da bi bila pomoč za takšne osebe povezana z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, denimo pomoč v domovih za starejše, čiščenje parkov, pometanje pločnikov in druga lažja dela v lokalnem okolju. Pri je treba izpostaviti načelo, da naj posameznik, ki prejema pomoč skupnosti, po svojih zmožnostih tudi sam prispeva skupnosti. Takšen sistem bi poleg večje odgovornosti prinesel tudi ohranjanje delovnih navad, stik z ljudmi in lažji prehod nazaj v redno zaposlitev.
Kdo naj odloča na lokalnih volitvah?
Glede pravic tujih državljanov na lokalnih volitvah je Andrej Kosi iz SDS glasovanje za utemeljil s povezavo med političnimi pravicami in državljanstvom. Po njegovem mnenju bi morali o tem, kdo vodi slovenske občine in mesta, odločati predvsem državljani Slovenije in državljani EU, medtem ko bi lahko tujci, ki želijo pridobiti polne politične pravice, zaprosili za slovensko državljanstvo. Gre za smiselno ureditev, ki velja v večini evropskih držav.
RTV-prispevek: obveznost ali izbira?
Četrto vprašanje se nanaša na ukinitev obveznega plačevanja RTV-prispevka. To ne pomeni ukinitve RTV Slovenija, temveč odpravo sedanjega načina obveznega financiranja. Gospodinjstvo mora danes RTV-prispevek plačevati ne glede na to, ali programe RTV Slovenija spremlja. Prispevek znaša 14,02 evra mesečno oziroma približno 168 evrov letno. Zagovorniki zato sedanji model primerjajo s komercialnimi pretočnimi storitvami, pri katerih se uporabnik sam odloči, ali bo storitev uporabljal in zanjo plačeval. Ob tem je treba izpostaviti tudi vprašanje učinkovitosti, preglednosti in načina financiranja javnega servisa.
Glede tega zakaj glasovati štirikrat za smo vprašali tudi poslanca SDS Andreja Poglajna:
A. S.