Bliža se 20. marec, z njim pa 30. obletnica tako imenovane “afere” Depala vas. Pravilni izraz bi bil “zarota”. Zarota, ki je bila namerno in načrtno izvedena ne le proti takratnemu obrambnemu ministru Janezu Janši, ampak proti samostojni Sloveniji.
Takrat je bila medijska propaganda prav tako zelo vplivna, kar je nazorno in zgoščeno predstavljeno v knjigi z naslovom 1994 Zarota Depala vas, ki ponuja notranji in zunanji pogled avtorjev takratnega obrambnega ministra Janeza Janše in novinarja Jožeta Biščaka, ki je dejal, da sta na koncu oba prišla do istih zaključkov: “To je bila zarota – zarota ne samo proti Janši, ampak proti Sloveniji.
Pred skoraj 30 leti, 20. marca 1994, je z aretacijo tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja, ki so jo izvedli pripadniki ministrstva za obrambo, izbruhnila afera Depala vas. Izvedli so jo štirje pripadniki Slovenske vojske, ki so pri Smolnikarju odkrili zaupne dokumente. Pozneje se je izkazalo, do so bili dokumenti načrtno ponarejeni in da je šlo za spopad dveh političnih opcij.
Sodelavci tajne službe so v Slovenijo pripeljali Radenka Radojčiča, oficirja KOS jugoslovanske obveščevalne službe in strokovnjaka za protiobveščevalne dejavnosti. Po besedah zgodovinarja in novinarja Jožeta Možine je bilo Radojčiču naročeno, naj naredi načrt diskreditacije Janeza Janše. “V bistvu je naredil načrt, on je to potem kasneje opisal na zaslišanju hrvaške obveščevalne službe, ko je šel na Hrvaško, kamor je pobegnil. Vi morate spraviti v sovražno razmerje Janeza Janšo in medije, vodilne novinarje in urednike,” je Radojčičeve načrte pojasnil Možina, ki je tudi avtor filma Urok Depale vasi.
Tako je naročil produkcijo člankov, ki so z izdajanjem osebnih informacij novinarjev in urednikov te diskreditirali, celotno zaroto pa je speljal na način, da bi ti slutili, da za tedanjo sabotažo stoji Janša. Po Možinovih besedah se je omenjena zadeva formalno začela prav s Smolnikarjevo aretacijo, saj je bila zgodba predstavljena kot poseganje vojaške sfere v civilno. Objektivno odgovoren je bil Janša kot takratni obrambni minister, četudi je bilo kasneje dokazano, da je bil Smolnikar nameščen ter da je Radojčič s svojo ekipo močno pritiskal na takratnega predsednika vlade Janeza Drnovška, naj Janšo odstavi.
Možina: “Da so ga iz vlade vrgli na tak način, je povzročilo, da se je SDS okrepila”
“Nauk zgodbe je, da so takrat dejansko uspeli izločiti Janeza Janšo iz vlade, ampak on je bil takrat v socialdemokratski stranki, ki je imela manj kot tri odstotke in samo štiri poslance. To, da so ga vrgli iz vlade na tak način, pa je potem povzročilo, da je postala SDS zelo močna, kasneje tudi dominantna stranka v slovenski politiki,” je dejal Možina.
Po letu 1994 je sledila rekonkvista komunističnega režima, ki traja še danes
Zgodba Depale vasi je večkrat označena kot mati vseh afer, saj se je po aferi 1994 začela ponovna rekonkvista prejšnjega komunističnega režima, ki traja še danes. Vse to pa je, meni Možina, povzročilo upad nekega normalnega demokratičnega razvoja, zaradi česar ceno plačujemo še danes.
Biščak: “To je bil državni udar, ne afera”
Biščak je ob tem dejal, da je knjiga zelo posrečena, saj ponuja Janšev pogled obrambnega ministra od znotraj, in njegov novinarski pogled. “In na koncu z Janšo prideva praktično do istih zaključkov, da je to bila zarota, ne samo proti njemu, ampak proti Sloveniji,” je dejal Biščak, ki meni, da je problematika te zarote dejstvo, da je ta še danes označena kot afera, čeprav bi morala biti označena kot državni udar proti samostojni Sloveniji.
Biščak je prepričan, da bi to knjigo moral prebrati vsak, saj zgoščeno opiše zaroto oziroma delovanje levice. “Ko bodo ljudje spregledali, na kakšen način delujejo ti progresivni – danes prebujeni – bodo tudi sami videli, da je vendarle dobro, da se odločajo po svoji pameti, ne pa po tistem, kar pišemo mainstream mediji.”
Čeprav so od osamosvojitve minila več kot tri desetletja, se kot samostojna država še nismo rešili okov nekdanjega režima, kar povzroča številna državna neravnovesja. Da se državno stanje zadnji dve leti eksponentno slabša, dokazuje med drugim ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma, muzeja osamosvojitve in nečasten pokop žrtev Hude Jame. Ravno te zarote in krivice so največja grožnja demokratični ureditvi Slovenije.
Tanja Brkić