[Intervju] “Borila se bom, da bodo vrednote našega vsakdanjika Bog, družina in domovina!”

“Mislim, da si nihče ni predstavljal, da bo katastrofa takih razsežnosti. Vsak dan se dela neizmerna škoda Sloveniji in take škode ni mogoče popraviti čez noč. Dobra stvar pa je, da ljudje ne obupujejo, ampak svojo jezo preusmerjajo na to, da se volilni rezultat iz leta 2022 ne bo ponovil,” je v pogovoru za Demokracijo izpostavila Zala Tomašič, kandidatka stranke SDS za volitve v Evropski parlament.

Zala Tomašič je ena od vidnejših članic Slovenske demokratske stranke in kandidatka stranke na volitvah za Evropski parlament. Je izredno prodorna in delavna. Študirala je v tujini, si pridobila zavidljivo izobrazbo in pomembne delovne izkušnje. Pri njenem delu jo vodi optimizem. Takšna, kot je, torej edinstvena, je občudovanja vredna in je lahko velik vzor mladim.

Kandidirate na volitvah za Evropski parlament, vaše ime na listi je prijetna osvežitev, izstopa tudi vaša mladostna zagnanost. Kaj vas je vodilo h kandidaturi?

Skoraj desetletje sem preživela v tujini in tam pridobila mnogo izkušenj iz ameriške in evropske politike. Ves čas pa sem spremljala dogajanje v Sloveniji, saj mi je od nekdaj mar za to, kaj se dogaja v naši državi. Odločitev za kandidaturo je prišla ravno iz tega, iz moje želje, da naredim nekaj dobrega za Slovenijo, in ker verjamem, da sem iz tujine s seboj prinesla znanje in izkušnje ter samozavest v mednarodnem okolju, ki mi bo omogočila, da se jasno postavim za interese Slovenije in njenih državljanov.

Poleg tega me vodi tudi optimizem, da se stvari da izboljšati in da je Slovenija polna potenciala – tega ne rečem naivno, saj pot do tja ni lahka, je pa vsekakor mogoča.

Ste tudi ena vidnejših članic Slovenske demokratske stranke, dejavni ste predvsem na mednarodni ravni. Kaj vas je vodilo v politiko?

Spomnim se, da sem že v osnovni šoli pisala spise o tem, da bom aktivna v politiki, ko bom odrasla, in iskreno niti ne vem, kaj točno je sprožilo moje zanimanje. Nobena skrivnost ni, da je moja družina vpeta v politiko, ampak v nasprotju z mojim očetom so mene malo bolj pritegnile evropske in zunanje zadeve in z vsako izkušnjo sem postala bolj navdušena nad močjo politike. Delala sem v ameriškem senatu, v institucijah Evropske unije v Bruslju, sedaj sem zaposlena v Državnem zboru RS in po vsem tem lahko rečem, da politika res vpliva na vsak vidik našega življenja – ne glede na to, od kod prihajaš. Politika posredno ali neposredno določa, koliko stane nov par čevljev v trgovini, do tega, kakšna bo na koncu meseca naša plača, kam bomo lahko potovali brez zapletov in o čem se bomo učili v šolah. Vsak od nas ima glas na volitvah – to nam vsi govorijo. Ampak vsak izmed nas ima glas vsak dan, da izrazi svoje mnenje in se bori za to, v kar verjame. In točno to me je najbolj potegnilo v politiko – strast do tega, da se borim za to, v kar verjamem, ki pa jo z leti nadgrajujem z znanji in izkušnjami.

V SDM so ponosni na vas, navajajo, da jih zastopa najboljša kandidatka. Kako se počutite ob teh besedah?

S ponosom predstavljam Slovensko demokratsko mladino in hvaležna sem vsem, ki so me podprli na moji poti in ki me bodo podpirali tudi v prihodnje. Ponosna sem na svoje dosedanje dosežke in ponosna sem na vse, predvsem pa mlade, ki sledijo svojim ambicijam tudi v trenutkih, ko je najtežje. Obljubim, da bom naredila vse, da upravičim zaupanje SDM in stranke SDS.

Zelo zanimivo je tudi vaše sporočilo: »Borila se bom za to, da bodo vrednote našega vsakdana Bog, družina in domovina!« Ga vsi razumejo?

Upam, da, saj bi to morale biti naše temeljne vrednote, na katerih so zgrajene druge. Žalosti me, da leva politična opcija te vrednote prikazuje kot nekaj nazadnjaškega in demonizira vsakega, ki se z njimi strinja, ne da bi zato sploh imela kakršenkoli argument. Bog predstavlja ljubezen, spoštovanje in moralo, nekaj, brez česar kot civilizacija ne moremo preživeti. Družina je osnovna celica naše družbe, ki je z nami vse življenje in ki nas oblikuje v človeka. Domovina pa predstavlja naš dom, našo kulturo in jezik – nekaj, za kar smo se Slovenci borili stoletja. To so vrednote, za katere se je vredno boriti, in jaz se bom zanje borila vsak dan – ne glede na to, kaj bom počela – saj odsotnost desnosredinskih vrednot v naši družbi ustvarja opazno praznino. Vendar se vsaka praznina sčasoma zapolni in cilj tistih, ki naše vrednote rušijo s tem, da jih prikazujejo kot nekaj slabega, je, da se ta praznina zapolni z relativizmom, teorijo spola itd., da se ustvari populacija anksioznih in vase neprepričanih posameznikov, s katerimi se lahko manipulira. Zato je zdaj nujno, da postanemo glasnejši in pokažemo široko podporo ter vero v desnosredinske vrednote in poskrbimo, da bodo vrednote našega vsakdanjika Bog, družina in domovina.

Čemu se boste posvetili v Evropskem parlamentu, kaj bodo vaši največji izzivi, za kaj se boste prioritetno zavzemali? Morda za normalnost države in Evrope?

Borila se bom za to, da našo državo in Evropo spravimo nazaj v normalnost. Da bomo živeli v svetu, kjer obstajata samo dva spola. Da bomo v svoji državi Slovenci postavljeni na prvo mesto. Da bo Slovenija ostala varna država. Da zeleni prehod in varstvo okolja ne bosta zlorabljena za doseganje ideoloških ciljev, ampak bo to priložnost za izboljšanje infrastrukture in digitalizacijo ob tem, da se bodo zaščitila mala in srednja podjetja, kmetje in predvsem da se bo zmanjšala birokratizacija, namesto da bi uvajali nesmiselne ukrepe, ki nam otežujejo življenje. Sama trdno verjamem v Evropsko unijo in v dejstvo, da nam je prinesla veliko dobrega, posebej kar zadeva notranji trg. Na žalost pa je Bruselj postal birokratski mehurček, kjer se je zgubil stik z realnostjo oziroma kjer so prevladala ideološka vprašanja, ki v evropskih institucijah nimajo mesta. Ne potrebujemo več Evrope v Sloveniji, potrebujemo več Slovenije v Evropi. Naša zdajšnja poslanca dobro zagovarjata interese Slovenije, ampak potrebujeta okrepitve, in želim si, da se bo delegacija SDS v Bruslju vsaj podvojila. Čas je za normalnost.

Študirali ste v tujini, bili ste tudi študentka v ZDA. Vrnili ste se v Slovenijo. Kako to, kaj je bil razlog? Številni mladi namreč dnevno odhajajo iz države …

Tako je, študirala sem na majhnem kolidžu sredi Iowe v ZDA – Grinnell College, kjer sem diplomirala iz politologije in ekonomije; magisterij pa sem opravljala iz mednarodnih odnosov na precej večji in bolj znani univerzi v Angliji – na King’s College London. Na študij v tujino sem se odpravila, ker se mi je zdel naš šolski sistem preveč usmerjen v učenje na pamet in premalo na sposobnosti, kot je na primer kritično razmišljanje. Živela sem že v štirih različnih državah (Slovenija, ZDA, Združeno kraljestvo in Belgija), kar mi je vsekakor dalo neko širino, ogromno novih znanj in drugačen pogled na svet. Po mojem mnenju mladi odhajajo iz države, ker ne vidijo priložnosti za rast in razvoj. Kot že rečeno – Slovenija ima ogromno potenciala, ki pa ga naša zdajšnja vlada ne zna izkoristiti in smo tam, kjer smo. Mlad, ambiciozen, sposoben kader odhaja, ker vlada ne zna poskrbeti za njihov nadaljnji razvoj. Sama sem se vrnila v Slovenijo malo pred državnozborskimi volitvami leta 2022, ker sem želela ravno to spremeniti in uporabiti svoje izkušnje iz tujine, da bi izboljšala našo državo. Iskreno verjamem, da se stvari da spremeniti, saj sem se v svojem življenju naučila, da gre navadno le za vprašanje motivacije in ne denarja ali časa.

Imate odlično izobrazbo in bogate delovne izkušnje, kar za današnje mlade ni prav pogost pojav, če temu tako rečemo. Kaj je bil za vas največji izziv v življenju?

To je dobro in hkrati tudi zelo težko vprašanje. Če samo na hitro preletim svoje življenje, mi takoj pade na pamet pridobitev štipendije za študij v tujini, potem selitev v drugo državo, kjer ne poznaš nikogar, in veliko drugih izzivov, ampak največji, čeprav ni pretirano specifičen, pa je bilo spoznanje, da je neuspeh pravzaprav del uspeha. Vse svoje življenje se trudim doseči svoje cilje in tudi meni večkrat ni uspelo in imela sem trenutke dvoma, ko nobena klišejska tolažba – v smislu »vse se zgodi z razlogom« – ni pomagala. Ampak klišeji so klišeji z razlogom, saj so kar resnični, in čez leta sem spoznala, kako pomemben je pravzaprav neuspeh ter soočanje z neuspehom in njegovo premagovanje, saj te to na koncu pripelje do uspeha.

Ste tudi uspešna voditeljica oddaje Signal, predstavljate resne teme in vodite zelo zanimive pogovore. Kaj za vas pomeni ta oddaja?

Zelo uživam v vodenju in pripravah na oddajo Signal. Vsako nedeljo zvečer odpiramo nove aktualne teme, o katerih se premalo govori v naši družbi. Z veseljem prisluhnem strokovnim in vsebinskim debatam, ki jih imamo v oddaji. Oddaja Signal mi je dala platformo, kjer skupaj z gledalci raziskujem tematike, ki me zanimajo, in menim, da se to iskreno zanimanje za različne tematike in goste začuti tudi v oddaji.

Kako ocenjujete življenje v Sloveniji in tujini, državah, ki ste jih v študijskem času bolje spoznali?

Kar zadeva življenjski standard, Slovenija pozitivno izstopa. Res je, da imamo prostor za izboljšave in da bi pod desnosredinsko vlado živeli bolje kot sedaj, ampak kljub temu smo lahko srečni, da imamo tako varno in čudovito državo, kot je Slovenija. Se pa dejansko čutijo razlike med narodi – na primer Američani so bolj optimistični kot narod, Slovenci pa v primerjavi z njimi bolj pesimistični in pasivni. Če dam konkreten primer – ko nekdo dobi idejo za neki posel, bo to v ZDA veliko bolje sprejeto in podprto kot v Sloveniji, kjer bi bil povprečen odgovor: »Kaj ti je tega treba, to je težko, to ne bo uspelo.« Ta miselnost se potem izraža tudi na višjih ravneh. Po drugi strani pa res velja, da Američani ne poznajo niti osnov geografije oziroma določenih stvari, ki pri nas veljajo za osnovno znanje. Spomnim se, da sem enkrat slišala prepir med dvema študentoma na univerzi o tem, katero je glavno mesto Španije, in je eden od njiju trdil, da Portugalska. Podobno menijo, da je vse, kar je vzhodno od Berlina, Rusija in sem zato velikokrat morala razlagati, da je Slovenija država. Ampak na splošno sem imela z življenjem v tujini pozitivne izkušnje, hkrati pa sem tudi veliko bolj začela ceniti našo kulturo in državo.

Koliko smo Slovenci domoljubi, pogrešate večjo domoljubnost?

Popolnoma premalo. Tudi to je ena od večjih razlik med narodi, le da tukaj mi negativno izstopamo. Američani imajo izobešene zastave povsod. Res dobesedno povsod, tudi pred hiškami za barbike, s katerimi se igrajo otroci. Da to najdemo, niti ni treba iti čez Atlantik, zdi se mi, da so že naši sosedi Hrvati veliko bolj domoljubni kot mi. Podobno je z Italijani, ki v tujini povsod s ponosom povedo, od kod prihajajo. Želim si, da bi tudi v Sloveniji ljubezen do domovine spodbujali in s ponosom izobešali zastavo, ampak na žalost naše domoljubje pride na plan le pri športnih dogodkih, kar sicer pozdravljam, želim pa si, da to ne bi bilo omejeno le na šport.

Znano je, da ste hčerka najboljšega slovenskega televizijskega voditelja in svetovnega rekorderja v vodenju oddaj v živo. Ste ponosni na očeta? Kaj vam pomeni?

Na Borisa sem izredno ponosna in ogromno mi pomeni, da imam podporo svojih staršev pri stvareh, ki se jih lotim. Boris ni samo eden od najuspešnejših televizijskih voditeljev, kar je opazil že skorajda vsakdo, ampak je hkrati tudi direktor celotnega podjetja in vse delo, ki ga on in celotna ekipa vložita v Nova24TV, ko ga ni pred kamerami, gre večkrat mimo neopaženo, saj vse deluje tako, kot mora, ravno zaradi toliko ur trdega dela, vloženega v to, da je Nova24TV prva v službi resnice.

Udeležujete se tudi pogovornih večerov po Sloveniji, ti so odlično obiskani. Ste zadovoljni?

Absolutno! V veselje mi je vedno videti polno dvorano in še v večje veselje mi je po pogovornem večeru ostati med ljudmi in jim prisluhniti. Podpora ljudi meni in mediju Nova24TV polepša dan in upam, da bodo pogovorni večeri še najprej obiskani v takem številu – prihajajo novi datumi po vsej Sloveniji in vse je objavljeno na spletnem portalu Nova24TV ter na mojih in Borisovih družbenih omrežjih.

Kakšno je vzdušje na terenu, kaj povedo udeleženci teh večerov?

Ljudje so jezni in razočarani nad vlado. Udeleženci večerov večinoma niso volili te vlade in kljub temu, da smo vsi pričakovali nov polom leve vlade, mislim, da si nihče ni predstavljal, da bo katastrofa takih razsežnosti. Vsak dan se dela neizmerna škoda Sloveniji in take škode ni mogoče popraviti čez noč. Dobra stvar pa je, da ljudje ne obupujejo, ampak svojo jezo preusmerjajo na to, da se volilni rezultat iz leta 2022 ne bo ponovil.

Pred kratkim ste naredili izpit za orožje. Zakaj ste se odločili za to?

Res je in to priporočam vsakemu. Sama sem delala izpit v Novem mestu v Strelskem društvu Rojal, ki mi ga je priporočil moj oče. Naredila sem izpit o varnem ravnanju z orožjem, zdaj pa me čaka še zdravniški pregled, včlanitev v strelsko društvo itd. Za to pa sem se odločila iz več razlogov. Eden je gotovo ta, da uživam v streljanju – je zelo sproščujoče in želela sem si, da bi lahko hodila streljat, ko si to želim, ne da bi se prej dogovarjala z inštruktorji. Drugi razlog pa je tudi to, da se mi kljub temu, da sem optimistka glede situacije v EU in Sloveniji in mislim, da nam bo Evropo uspelo spraviti nazaj v normalnost, ne zdi slaba ideja vedeti, kako varno ravnati z orožjem.

Je še kaj takega, kar je treba poudariti?

Če grem nazaj na politiko, mislim, da je bilo dovolj, da se politiko jemlje kot hobi. V politiko se nastavlja ljudi zaradi potreb določenih političnih strank, ki so nas pripeljale do točke, kjer smo danes, ko se moramo boriti za normalnost. Za dejstvo, da obstajata samo 2 spola. Za dejstvo, da je treba Slovence v lastni državi postaviti na prvo mesto. Za priložnosti za mlade, za našo osamosvojitev. Za občutek varnosti v naši lastni državi. Tako kot ne bi šli k šivilji, ki rada gleda medicinske nadaljevanke, če bi potrebovali operacijo, si želim, da za vodenje države ne bi izbirali ljudi, ki na politiko gledajo kot na stranski posel. Želim si, da bodo junijske evropske volitve prvi pokazatelj, da se Slovenci začenjamo tega zavedati.

Vida Kocjan