Finančni minister Dušan Mramor je predsedniku vlade Miru Cerarju poslal izjavo, v kateri je ponudil svoj odstop. Glavni razlog naj bi bilo izplačevanje spornega dodatka za stalno pripravljenost na Ekonomski fakulteti. Cerar odstopa pričakovano ni sprejel, saj je že pred časom v obrambo Mramorju dejal, da je le-ta stalni dodatek prejemal v “dobri veri”.
Minister Dušan Mramor je pojasnil, “da je v svojih izjavah glede dodatka za stalno pripravljenost navajal dejstva in še enkrat poudarja, da je predlagano rešitev sprejel v dobri veri, da je zakonita”.
Hkrati se minister “opravičuje vsem, ki jih je s svojim dejanjem kakor koli prizadel in bo vsa prejeta sredstva iz tega naslova vrnil. Žal mu je, da se vprašanje zakonitosti ni razčistilo na višji ravni že leta 2008, ko se je dodatek začel izplačevati, temveč šele leta 2015,” so še pojasnili v službi za odnose z javnostjo ministrstva za finance.
Cerar se je na spletni strani SMC takole odzval na ponudbo Mramorja: “Minister naše vlade dr. Dušan Mramor mi je danes ponudil svoj odstop in s tem prevzel odgovornost za svoje napake za čas, ko še ni bil v funkciji ministra. Napako je javno obžaloval in ima namen storiti vse, da jo odpravi, vključno z vračilom celotnega spornega zneska, zato sem se odločil, da njegovega odstopa ne bom sprejel. Za njegovo napako v času službovanja na Univerzi sem mu izrazil kritiko, ocenjujem pa, da v vlogi finančnega ministra ni storil večje napake, nasprotno, je eden najboljših ministrov te vlade, ki je uspel dati ključen prispevek h konsolidiranju javnih financ in zanj prejel ugledni naziv Evropski finančnik leta. Ocenjujem, da je v interesu Slovenije, da minister nadaljuje s svojim delom.”
Cerarjev odziv z novinarske konference pa si lahko pogledate tukaj.
Za razliko od ministra Mramorja, ki je pritiskom javnosti očitno popustil, pa svoj stolček še vedno greje ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič in ga namerava greti tudi še naprej, saj se je odločila, da svojega odstopa ne bo ponudila. Prav tako svoj stolček na Ekonomski fakulteti UL kot dekanja še vedno greje tudi Metka Tekavčič.
Kakorkoli – še vedno ostaja vprašanje, ali je šlo pri ponujenem odstopu ministra Mramorja zgolj za dogovorjeno igro s predsednikom vlade Mirom Cerarjem pred javnostjo. Prav Cerar je bil namreč tisti, ki je branil ministra Mramorja in krajo javnega denarja prek bizarnega dodatka za stalno pripravljenost z izgovorom, da je Mramor delal “v dobri veri”.
ODZIVI
”Mramor sicer dela dobro, a je ponujen odstop vseeno korekten,” so ob ponudbi finančnega ministra dejali v DeSUS, ko je Cerar odstop zavrnil pa je Karl Erjavec dejal, da se je prav odločil.Prvak SD Dejan Židan je po poročanju STA v odzivu na odločitev premierja Mira Cerarja, ki ni sprejel odstopa ministra Dušana Mramorja, spomnil na pristojnost predsednika vlade, da v skladu s svojimi merili sprejeme ali zavrne ponujeno odstopno izjavo in za to nosi odgovornost. Pri tem pa je pomembno, da vedno uporablja enaka merila, je pristavil Židan.
V opoziciji so se na Cerarjevo odločitev različno odzvali. Po mnenju ZL bi Mramor moral oditi, zato ne bodo pristali na to, da se primer pomete pod preprogo. V NSi upajo, da bo Mramor uspel upravičiti Cerarjev “odpustek”. Slednji je za poslanca Bojana Dobovška neprimeren.
Veliko bolj ostri pa so bili v visokošolskem sindikatu, kjer vztrajajo, da tako Mramor, kot Makovec Brenčičeva , ne bi smela biti več ministra. “Glavnina problema je na sami univerzi, njen ugled in ugled zaposlenih na njej trpita,” je za STA dejal predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič. Spomnil je, da je sindikat zahteval odstop Mramorja in ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič tako zaradi njunih dejanj na univerzi kot tudi odzivov, ki sta jih v zadnjih dneh dajala javnosti. “Prav z odzivi sta naredila veliko škodo dostojanstvu univerzitetne skupnosti,” je dejal Marinčič. “Tu je razlog za čim prejšnji umik obeh ministrov z javnih funkcij,” je dodal.
Ponujeni odstopi v preteklosti
Podobno piarovsko igro je v preteklosti igrala tudi Katarina Kresal, ki je v prvih poskusih po obtožbah KPK, da bi rešila svojo glavo, Pahorju ponudila svoj odstop. Slednji kljub hudim obtožbam o koruptivnem ravnanju tedanje ministrice njenga odstopa ni sprejel. Za Kresalovo je bilo potem usodno poročilo računskega sodišča in posledično tudi njen nepreklicni odstop (ne pa ponudba odstopa). Kot pri Kresalovi je KPK danes tudi pri Mramorju ugotovila, da v zvezi z dodatki za stalno pripravljenost obstajajo resni sumi nezakonitega delovanja, prav gotovo pa je bilo ravnanje Mramorja po njihovem mnenju neetično.
No, nekoliko drugačna je bila zgodba s ponujenim odstopom ministra Radovana Žerjava tedanjemu predsedniku vlade Janezu Janši. Žerjav je zaradi dogodkov v šentviškem predoru, ko je odpadal omet, sprejel objektivno odgovornost in predsedniku vlade ponudil odstop. Janša odstopa tedaj ni sprejel.
Kdo bo Mramorjev naslednik?
Cerar se je z zavrnitvijo Mramorjevega odstopa morda želel izogniti še enemu velikemu problemu, ki bi nastal, če bi ga sprejel. Kako bi le iskal njegovega naslednika. Spomnimo. Že pri postavljanju prve ministrske ekipe je imel Cerar izjemne težave, koga postaviti za finančnega ministra. Najprej je bil namreč za to mesto predviden Mojmir Mrak. Cerar je tedaj kot po tekočem traku dobival košarice, na koncu pa je Mramorja, sicer nekdanjega ministra v Ropovi vladi, le prepričal.
Maruša Gorišek