»Upoštevaje, da slovenska nacionalna Radiotelevizija deluje v interesu javnosti in je njeno osnovno poslanstvo v službi najširšega javnega interesa, je nadzorni svet spremljal materialne pogoje in zakonitost izvajanja storitev v dobro in v korist njenih gledalcev in poslušalcev,« je v poročilu o delovanju Nadzornega sveta RTV Slovenija v letu 2015 zapisal njen predsednik dr. Domen Trobec. Pa je res tako?
Je res, prvič, da je RTV Slovenija izpolnjevala svoje poslanstvo? In, drugič, je res, da je Nadzorni svet RTV Slovenija v naše dobro spremljal zakonitost poslovanja tega zavoda?
Navijaštvo in pristranskost kot novinarski žanr
Pristransko in navijaško poročanje, ki je postalo že poseben novinarski žanr nekaterih novinarjev javne televizije, seveda ne govori o tem, da bi RTV Slovenija delovala v interesu vseh gledalcev in poslušalcev, temveč bolj o tem, da z vsemi novinarskimi napori skušajo ugajati posamezni politični opciji oziroma so v službi posamezne opcije.
Skromni novinarski standardi, kilav profesionalizem ter umanjkanje etike v poročanju, kjer zastavo nosita Eugenija Carl in Jelena Aščić, seveda niso v ponos temu zavodu, ki se včasih pomotoma skuša primerjati z BBC, vendar je bližje kakšni ruski državni televiziji.
Ljudje nočejo plačevati za nekaj, kar jim gre na živce
Sodeč po pismu direktorice TV Slovenija Ljerke Bizilj, kako Nova24TV ne sme neposredno prenašati sej slovenskega parlamenta, je znotraj RTV Slovenija čutiti veliko nervoze. Vse več je ljudi, ki se podpisujejo pod peticijo o bojkotu plačevanja RTV prispevka oziroma o ukinitvi tega prispevka, kajti vse več je ljudi, ki so s programom nezadovoljni. Danes je medijska ponudba zelo velika in ljudje lahko primerjajo vsebine in način poročanja med posameznimi mediji in ljudem gre na živce, da morajo plačevati za nekaj, česar ne morejo in nočejo gledati ter poslušati.
Danes Odbor za kulturo v Državnem zboru RS obravnava poročilo Nadzornega sveta RTV Slovenija, vodstvo RTV Slovenija pa je nedavno naročilo dve javnomnenjski raziskavi, da bi javnosti lahko sporočili, kako je to »verodostojen, ažuren, kakovosten in nepogrešljiv« medij. Slovenska tiskovna agencija je včeraj dala prostor generalnemu direktorju Marku Filliju, da se lahko na osnovi teh raziskav na široko (po)hvali. Filli pove, da so v prvih treh mesecih redno zaposlili dodatnih 250 ljudi.
Masa plač za novo zaposlene bo narasla za 1,3 milijone evrov na leto
Tako je ta javni zavod postal absolutni zmagovalec glede zaposlovanja v naši državi. Ne spomnim se družbe realnega sektorja, ki bi zaposlilo toliko ljudi. Masa plač za novo zaposlene bo dodatno narasla za 1,3 milijone evrov na leto, pravi Filli za STA, v poročilu Nadzornega sveta pa lahko beremo, da bodo nove zaposlitve še bistveno dražje. No, z denarjem ta javni zavod nima težav, s prispevkom zberejo 92 milijonov evrov, celotni proračun pa se vrti okoli 120 milijonov evrov. Skoraj toliko, kot je letni proračun ministrstva za kulturo.
Letos se v RTV Slovenija nameravajo lotiti tudi gradnje novega »news centra«, vrednega osem milijonov evrov, v preteklih letih je RTV namenila okoli deset milijonov evrov za nakup novih reportažnih avtomobilov. Torej, jim sploh ne gre slabo. Ali mi, ki to plačujemo, za svoj denar dobimo dovolj?
Z nami se hecajo na zelo drag način
Nadzorni svet mora nadzirati gospodarnost in ekonomičnost poslovanja RTV Slovenija. Toda dovolili so prodajo delnic Eutelsata v višini 2,3 milijona evrov, da se je RTV lahko poravnala s Sazasom. V poročilu ni zapisano, koliko pravdnih stroškov in obresti je nastalo na RTV Sloveniji na račun spora s Sazasom in kdo je za to odgovoren, saj se je že na samem začetku vedelo, da bo Sazas na sodišču zmagal.
Tudi sicer je zunanja revizija ugotovila, da vodstvo RTV še vedno dopušča financiranje projektov iz kupnine delnic in obveznic zunaj predvidenih meril in da se nekateri finančni načrti pripravljajo po domače. Mnoge nove oddaje so šefi na RTV dajali svojim sorodnikom ali prijateljem, gledanost pa se je merila v stotinkah daleč pod enim odstotkom.
Pri oddaji »Ne se hecat« – če se je še kdo spominja (Nina Osenar in Boris Kobal) – so programske storitve zunanjih sodelavcev brez vsakega heca znašale 176.170 evrov, najemi zunanje produkcije 94.361 evrov, avtorski honorarji 52.585 evrov in študentsko delo 10.394 evrov. Pod črto – skupno 333.510 evrov. Vsi odgovorni ljudje na RTV Slovenija, ki so se podpisovali pod te pogodbe, so še danes na svojih položajih. Nadzorni svet ni reagiral.
Organizacijsko pa se na RTV Slovenija v času samostojne Slovenije ni spremenilo nič. Oddajnik in zveze so še vedno del javnega zavoda, kar je edinstveni primer v Evropski uniji. RTV Slovenija ima Založbo kaset in plošč, kasete kot nosilec zvoka pa so le še v muzejih in arhivih, imajo svoj profesionalni orkester, medtem ko iz kulturnega evra plačuje država še Slovensko filharmonijo, vojaški in policijski orkester, pa orkestre v operah in baletih.
Nadzorni svet nima prav. RTV Slovenija ni v službi najširšega javnega interesa. Bila je in še ostaja največja oglaševalska agencija tranzicijske levice.
Miro Petek