Zakonca Nataša Pirc Musar in Aleš Musar veljata za vplivni poslovni par v omrežju tranzicijske levice. Na spletu smo našli serijo člankov Tranzicijski dosje Balkana medija Portala Plus iz leta 2015. Ti so razkrili, da so v kriminalni poslovni družbi med seboj sodelovali kriminalni poslovni krogi črnogorskega predsednika Mila Đukanoviča, kralja cigaret Veselina Baroviča-Veskobarja, Bogdana Pušnika, Bojana Petana, Kazimira Živka Pregla – nekdanjega člana Markovičeve zvezne vlade, narko kralja Darka Šariča, upravljalca skladov v Črni gori Damjana Hosto, Petanovega poslovnega prijatelja Tomaža Lajhajnerja in sam Aleš Musar. Ob koncu članka si lahko pogledate še grafične prikaze med vsemi osebami in si lahko dejansko pogledate, kako so med sabo poslovno povezani.
Odvetnica in nekdanja novinarka Nataša Pirc Musar velja za pravno in medijsko avtoriteto v večinskih tranzicijskih medijih, njen mož Aleš Musar pa za zmagovalca tranzicijske zgodbe v Sloveniji. Prav Musar je odigral eno osrednjih vlog v privatizacijski zgodbi črnogorskega državnega podjetja Elektroprivreda Crna Gora. Novinarski kolegi iz Portala Plus so ugotovili, da so v omenjeni zgodbi vpleteni najhujši kriminalni krogi na Balkanu.
Milo Đukanovič je eden najbolj razvpitih političnih igralcev na Balkanu. Črnogorski predsednik pa velja po mnenju mnogih tudi za t. i. političnega pionirja ter botra balkanskega kriminala na področju tihotapljenja cigaret, droge, orožja in gradenj sumljivih nepremičninskih projektov v državah nekdanje Jugoslavije.
V nekaterih medijih se je tudi pisalo, da je prav omrežje Đukanoviča poskrbelo za umor malteške novinarke Daphne Caruana Galizia in slovaškega novinarja Jana Kuciaka. Đukanovičev krog si je začetni nelegalni kapital zaslužilo v tihotapljenju cigaret. Italijanski pravosodni organi, ki so vložili obtožnico proti Đukanoviču (iz procesa je bil izločen zaradi imunitete) so ugotovili, da je pri tihotapljenju cigaret za Črno goro pomembno vlogo opravljalo pristanišče v Kopru. Osrednjo vlogo pri transportu sta igrali črnogorsko podjetje Zetatrans in slovensko podjetje Danzas. Po koncu posla tihotapljenja cigaret je Zetatrans kupilo slovensko podjetje Intereuropa. Slovenskih bančnih regulatorjev pa ni motilo, da italijanski mafijski družbi Camorro in Sacro Corono Unito in poslovni krog Đukanoviča mirno poslujeta preko frankfurtske podružnice NLB.
Lastništvo Elektroprivreda Crne Gore sestavljali Pušnik, Petan, tihotapski kralj cigaret Veselin Barovič- Veskobar in “off shore” družbe KD Group ter državni delež pod kontrolo poslovnega kroga Mila Đukanoviča
V preteklosti smo pisali že o podjetju GP Bosna. Pomembno vlogo pri privatizaciji tega podjetja je imelo ZIF MI Group, omenjeni sklad pa je lastniško nadzorovalo Kvantum d.o.o, ki je bilo v lasti Bogdan Pušnika. Podjetje je pomagal voditi Ramo Hadžajlić, znanec Bojana Petana. Poslovnim nepravilnostim se niso mogli izogniti niti v BiH, saj je bil Pušnik zaradi dogajanj v podjetju Kvantum pod drobnogledom bosanskih regulatorjev. Zanimivo je tudi to, da so italijanski organi pregona ugotovili, da je Pušnikovo podjetje Kvantum prejelo 250 tisoč dolarjev podjetja Ikos. Ugotovili so, da je šlo za še eno izmed kriminalnih podjetij Đukanoviča. Pušnik in Petan pa sta se izgovorila, da nista vedela za navedeno nakazilo.
Tako pridemo do podjetja Elektroprivreda Crne Gore. Lastništvo družbe so sestavljali črnogorska vlada, pod vodstvom Đukanoviča, FZU Moneta, FZU Mig, Zveza Bank Celovec in Barovićev FZU Eurofond. Novinarska ekipa Portal Plus je ugotovila, da sta za družbo FZU Mig stala slovenska družba KD Group, za FZU Moneta pa se je skrival Petanov DZS. Takratni Gantarjev KD Group in Petanov DZS pa sta sodelovala tudi pri lastninjenju črnogorskih železnic. V članku so tako avtorji namigovali, da je Petan preko svojih podjetij kupil v Črni gori tedaj drugo najbolj gledano televizijsko postajo. A tega Petan ni mogel narediti brez privolitve političnega kroga Đukanoviča.
V igro vstopita udbovska banka Euromarket in Šaričeva Prva banka
V Črni gori je leta 2005 izbruhnila korupcijska afera v zvezi s privatizacijo podjetja Crnogoski Telekom. Takrat je madžarsko podjetje Magyar Telekom nakazalo na “offshore” podjetje Acita Invest ltd. 2.323.325 evrov. Transakcija se je izvedla preko Euromarket banke. Denar je izginil z računa podjetja v petih dneh, znesek pa je končal pri Ani Kolarević, sestri Mila Đukanoviča.
Osrednji operativec Pregla, ki je pomagal Šariču prati denar preko “offshore” podjetij je bil še takratni direktor IFINA, Milosavljević. Leta 2008 je Šarič pomagal Prvi banki s položenim depozitom v višini 8 milijonov evrov s svojega podjetja Lafino Trade LLC, ki ga je pomagal ustanoviti prav Milosavljević. Prva banka pa je veljala za eno pomembnejših poslovnih stebrov narko kralja Šariča. Vendar to ne zaključuje čudne zgodbe o Prvi banki. Eno osrednjih imen je kasneje v omenjeni banki odigral Veselin Barovič, glavni tihotapec cigaret za Đukanoviča. Le ta je v Prvi Banki dobil nekontrolirane kredite v višini 23 milijonov evrov.
Svoj dodatek k umazani zgodbi privatizacije Elektroprivrede doda finačnik Damjan Hosta
V članku smo zgoraj navedli, kdo je lastniško obvladal podjetje Elektroprivreda Crne Gore. Ugotovili smo, da sta se za drugimi “offshore” podjetji skrivala tako omrežje podjetja KD Group in poslovno omrežje Bojana Petana. Glavno vlogo prevzame Damjan Hosta, upravlja namreč vodilno figuro v skladu FZU Trend, ki je Italijanom prodajala delež v EPCG. S svojo borzno posredniško hišo je tudi posredoval pri prodaji EOCH ter bil solastnik Prve banke.
Hosta je v svojih poslih v Črni gori velikokrat preizkušal potrpljenje večnega vladarja Črne gore Đukanoviča. Med drugim je v vlogi Monte Adria Broker Diler posredoval pri privatizaciji EPCG. Za to je preko FZU Trend uporabil posrednika iz Londona. Ta v resnici ni obstajal, vendar je bil Hosta kljub temu dodatno plačan za storitev.
“Hočete bolj jasno izraženo domnevo, ki kroži na podgoriški finančni ulici? Hosta je z Monte Adria Broker Dilerjem delal za Đukanovića in Barovića, za svoj piskrček pa si je izmislil shemo s posrednikom, ki ne obstaja. Oziroma drugače napisano: Slovenci so v poslu kraje izvedli še svojo interno lopovsko epizodo,” zapisala raziskovalna ekipa Portala Plus.
Aleš Musar naredi piko na i v zgodbi privatizacije osrednjega črnogorskega elektrooperaterja
V tej zapleteni zgodbi se pojavi še ena shema, kjer je glavno vlogo odigra nihče drug kot Aleš Musar. Mož Nataše Pirc Musar nikoli ni zanikal svojih poslov v Črni Gori in Srbiji. Za časnik Finance je ponosno povedal, da na omenjenih trgih deluje že dlje časa, od vsakega uspešnega posla pa ima korist tudi naša država, ker Musar plača davek.
Nekdanji finančnik poslovnega imperija Darka Horvata je odigral pomembno vlogo pri privatizaciji EPCG. Denar od privatizacije EPCG so prejeli tudi v skladu FZU Moneta. Prav v tem skladu se je skrival Petanov DZS. Kljub temu, da so mali delničarji v Črni gori računali, da bodo prejeli dividende, je to bil le račun brez krčmarja. Musar je raje prejeto kupnino porabil za bosanski privatizacijski sklad ZIF Invest Nova Bjelina, DUF Kapital Invest in poslovne prostore v Ljubljani.
Musar je v omenjeni zgodbi sodeloval s Petanovim partnerjem iz podjetja Sivnet Tomažem Lahajnerjem. Tako Musar kot Lahajner sta sedela v črnogorskem podjetju Monete, ki je odkupovala delnice ZIF Invest, kjer je bil direktor sam Musar. V zgodbi se je pojavljalo osrednje podjetja Musarja ST Hammer d.o.o. Enako se je dogajalo s podjetjem Kapital Invest d.o.o. Svoj položaj v Moneti sta izkoristila na naskok na podjetji AG d.d. in Plama Pur. Podjetje AG d.d. se je v ozadju skrivalo luksemburško podjetje SKGB Fund Tiger Danube.
Vse to je dokazovalo finančno poročilo iz leta 2011 Musarjevega podjetja ST Hammer d.o.o. Tako si je lahko v finančnem poročilu vsak prebral, da je imel ST Hammer naložbe v M.M. Alpha Investment, DUF Kapital Invest, Balkan RE in delnice v FZU Moneta, ZIF Fortuna Fond, ZIF Jahorina Konseko Invest, ZIF Invest Nova Fond, Energoinvest in DUIF Invest Nova.
Med temi naštetimi naložbami je pomembno podjetje M.M. Alpha Investment, ki je solastnik podjetja AG d.d. V Portalu Plus so še ugotovili, da je sedež podjetja nikjer drugje kot v davčni oazi Jersey, Lahajner pa je FZU Monete oplemenitil s luksemburškim lastništvom. “Glava hobotnice je v Črni gori, lovke se stegnejo preko Bosne in Hercegovine v Slovenijo, zaključijo pa se v davčnih oazah v Luksemburgu in na Jerseyju in tam zna biti tudi Monetin denar od zgoraj opisane privatizacije EPCG. Neprecenljivo. Musarju reže kruh poslovno sodelovanje z Veskobarjem,” je, pod psevdonimom Kizo, zapisala raziskovalna ekipa Portala Plus.
Hobotnica, ki sega vse od kriminalnega kroga Mila Đukanoviča, slovenskih poslovnežev Bogdana Pušnika in Bojana Petana, nekdanjega pokojnega jugoslovanskega politika in bančnika Kazimira Živka Pregla, kralja tihotapljenja cigaret Veselina Baroviča in narko kralja Darka Šariča, je zapletena. V tej druščini se je znašel Aleš Musar, ki je s FZU Moneta naredil piko na i v umazani tranzicijski zgodbi prodaje podjetja EPCG. Žvižgači so tudi zažvižgali, da bi naj v rekonstrukciji mosta na Adi v Beogradu sodelovalo tudi Musarjevo podjetje. Srbski mediji so poročali, da je v tem projektu v času Đilasove vladavine kot mestnega glavarja Beograda izginilo do 100 milijonov evrov. Med temi izgubljenimi milijoni naj bi se steklo v nekdanje podjetje v lasti SCT, katerega je odkupil Musar. Vsekakor zanimivo informacijo bomo preverili v prihodnje.
Musar je na vprašanje, kam odteka ves denar iz črnogorskih in bosanskih skladov trdil, da vlaga v naložbe. Vendar so tudi črnogorski viri piscem člankov o slovenskih poslovnežih v sumljivih tranzcijskih zgodbah v Črni gori zatrjevali, da je večino tega denarja izginilo preko Luksemburga in se steka na njihove račune. Prav tam je končal tudi denar “iz naslova privatizacije EPCG. Žalostno.”
Luka Perš
Prikaz nasprotnih dejstev.
Aleš Musar ni sodeloval v kriminalni poslovni družbi kriminalnih poslovnih krogov črnogorskega predsednika Đukanovića, prav tako pa ni odigral ene osrednjih vlog v privatizacijski zgodbi črnogorskega državnega podjetja Elektroprivreda Crna Gora (EPCG). Podjetje S.T. Hammer Aleša Musarja je namreč na črnogorski trg vstopilo šele leta 2010, kar je leto in pol po zaključeni privatizaciji EPCG. Aleš Musar od konca leta 2016 nima več niti lastništva niti kakršnih koli funkcij v skupini S.T. Hammer.
Aleš Musar ni nikoli opravljal poslov v Srbiji. Nadalje ne drži, da je prejeto kupnino od privatizacije ECPG-ja porabil za DUF Kapital Invest. Ta družba namreč nikoli ni prejela nobenega denarja iz Črne Gore niti ni imela med lastniki nobenega podjetja ali posameznika iz Črne Gore. Aleš Musar prav tako ni bil nikoli direktor ZIF Invest Nove, kot je to zmotno navedeno v članku.
Prav tako ne drži, da Alešu Musarju reže kruh poslovno sodelovanje z Veskobarjem. Veselina Barovića ne pozna, nikoli ni z njim kakor koli komuniciral, še manj pa sklepal poslov, prav tako ni nikoli sodeloval z Bojanom Petanom, Darkom Šarićem in Damjanom Hosto in teh oseb niti ne pozna.
Aleš Musar ni sodeloval pri prodaji podjetja ECPG, prav tako pa nobeno njegovo podjetje ni sodelovalo v rekonstrukciji mostu na Adi v Beogradu.
Aleš Musar, zanj po pooblastilu Odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle, o.p., d.o.o.