Kanadski narodni park, Watertone Lakes, se sooča z nenavadno težavo. Zaradi idej, ki so botrovale ustanovitvi parka, mu zdaj grozi, da mu bodo zavladali medvedi.
Charles Watertone, viktorjanski naravovarstvenik je pred stoletjem in pol pomembno vplival na to kako danes vidimo naravo in mesto človeka ter civilizacije v njej. Med drugim je navdihnil tudi Darwina, da se je ta podal na pot v Južno Ameriko. Nastavki njegove filozofije so še vedno prisotni v družbenem diskurzu, kljub temu, da se je njegova filozofija 150 let kasneje izkazala za neustrezno.
V kanadskem parku se deset let po prepovedi lova na grizlije namreč soočajo s problemom prevelikega števila rjavih kosmatincev, ki povzročajo prenekatere probleme. »Kraji kjer sem nekoč kot otrok jahal, so sedaj polni medvedov in danes svojih otrok tja ne spustim«, je svoje misli strnil Jeff Bectell, dolgoletni rančar in predsednik organizacije, ki je razvila program Mesojedci in skupnost s katerim naslavljajo to problematiko.
Lačni medvedi ogrožajo sosesko
Hrano, ki jo zaradi prevelike populacije primanjkuje, medvedi iščejo na mejah in zunaj rezervata, to pa je že vodilo do številnih incidentov. Medvedi bi naj dokazano poklali 177 glav živine, poškodovali dve živali, prišlo pa je tudi do 21 incidentov z ljudmi. Zaradi tega obiskovalcem parka svetujejo, naj imajo vedno s seboj solzivec. V žepu ga ima tudi marsikateri šolar iz okoliških območij, da bi s srečanja z nejevoljnim kosmatincem lažje odnesel celo kožo.
Sožitje?
Debata, kako rešiti problem je seveda težavna. Vse predvidene rešitve so obtežene s čustvi, kljub temu, da je prav vsem jasno, da Watertonove ideje postavljanja ograj okoli rezervatov več ne delujejo. Vendar medtem, ko razprava teče, se dogaja nekaj veliko bolj zanimivega, človek in žival se učita živeti v sožitju. Menda bolj uspešno kot nekateri narodi.
Ž.K.