Komunala Kočevje je začela odstranjevati kamnine, ki so posledica miniranj nad moriščem v breznu pod Macesnovo gorico, kjer bi lahko bili posmrtni ostanki 1.500 Slovencev.
V grobiščih pod Krenom, kjer je bila leta 1990 v Kočevskem Rogu spravna slovesnost, pa so, tako kažejo ugotovitve raziskovalcev, predvsem trupla vojnih ujetnikov iz drugih republik nekdanje Jugoslavije.
Spravna slovesnost je po teh odkritjih potekala ob truplih po vojni pobitih Srbov in Hrvatov in ne ob morišču, kjer so pokopani pomorjeni Slovenci, ker je prejšnja oblast prikrila prave kraje.
Kje so pobijali slovenske ujetnike?
Terenske raziskave Mitje Ferenca s študenti v letu 2004 so v vrtači pred breznom pod Macesnovo gorico razkrile množico predmetov, ki so verjetno pripadali tam umorjenim slovenskim vojnim ujetnikom. Da so tam verjetno pomorjeni slovenski ujetniki, so potrdile tudi arheološke raziskave in terenski pregledi, ki jih je vodil Uroš Košir.
Na območju grobišč pod Krenom v breznu pri Debliških livadah, kjer je bila spravna slovesnost, so po odstranjevanju komunalnih odpadkov, ki so jih v jamo namenoma nametali po vojni, jamarji novomeškega jamarskega društva in arheologi pred časom naleteli na veliko vojaške opreme vojnih ujetnikov, predvsem Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so bili tam umorjeni.
“Niti ne, prav tako ne Spomenka Hribar in Zdenko Roter,” mi je Dežman pojasnil, ali so mu kaj odgovorili.
Komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč je v program dela za leto 2019 uvrstila odstranitev minirane kamnine s posmrtnih ostankov umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico, dela tam te dni že potekajo. Na posnetkih, ki ga je komisija posredovala javnosti, je viden obseg del:
Zadnje miniranje, da bi prikrili sledi, je bilo domnevno v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Po razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je Komunala Kočevje avgustu začela s pripravljalnimi deli, po poseku drevja so v prejšnjem tednu začeli z odstranjevanjem skal.
