Bizarna laganja trenutne vlade so že tako pogosta, da smo se nanje že navadili kot na nekaj običajnega. Vsak dan nas na novo razveseli kakšno sprenevedanje, ki temelji na popolnem zanikanju resničnosti. Tudi danes se je zgodila ena taka. Kot smo poročali, je pred dnevi upravno sodišče razsodilo, da je bil sklep uradniškega sveta, da Senad Jušić izpolnjuje pogoje za mesto generalnega direktorja policije, nezakonit. A to ministra Poklukarja ne moti. Po njegovem je bilo imenovanje zakonito. Toliko o tem, kako ta vlada spoštuje vladavino prava in neodvisnost pravosodja.
Imenovanje generalnega direktorja policije Senada Jušića je zakonito, je poudaril minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Upravno sodišče je ugotovilo, da je bil sklep uradniškega sveta o izpolnjevanju pogojev Jušića za ta položaj pomanjkljivo obrazložen, ni pa presojalo, ali izpolnjuje pogoje o delovnih izkušnjah. Po njegovem gre “za procesno napako”.
Upravno sodišče je ugotovilo, da je bil sklep uradniškega sveta o izpolnjevanju pogojev Jušića za ta položaj pomanjkljivo obrazložen, ni pa presojalo, ali izpolnjuje pogoje o delovnih izkušnjah. Gre za procesno napako, meni.
Na nedavno odločitev upravnega sodišča, da je sklep posebne natečajne komisije o izpolnjevanju natečajnih pogojev za imenovanje Jušića nezakonit, se je odzval tudi Jušić, ki meni, da daje je sodba njegovi funkciji legitimnost!
Ministrstvo in komisija nista znala utemlejiti neizpolnjevanja osnovnega razpisnega pogoja
Po tem, ko je vlada lanskega septembra na mesto generalnega direktorja policije s polnim mandatom imenovala Senada Jušića, je nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav sprožil upravni spor, saj je zagovarjal prepričanje, da Jušić ob nastopu položaja ni izpolnjeval pogojev.
Tako Jušić kot Lindav sta bila s strani posebne natečajne komisije uradniškega sveta, ki med drugim preverja usposobljenost uradnikov za določene položaje, ocenjena kot primerna kandidata. To pa je zmotilo Lindava, saj je slednji prepričan v to, da Jušić pogojev za položaj ni izpolnjeval.
Spomnimo, kandidat za generalnega direktorja policije mora imeti najmanj 15 let delovnih izkušenj v policiji in najmanj osem let izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju. Jušić je po navedbah STA med “vodstvenimi izkušnjami navedel delo na mestu pomočnika komandirja na Policijski postaji Koper in pomočnika vodje sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Koper”. Ravno slednje pa je bilo sporno za Lindava, ki se je oktobra lani odločil za sprožitev upravnega spora.
Ob imenovanju Jušića sta se vlada in notranje ministrstvo “zatekla k ohlapnejši definiciji vodstvenih izkušenj, po katerih se za te štejejo tudi izkušnje na delovnih mestih, pri katerih gre “po naravi stvari” za vodilna”, je poročal Dnevnik, s čimer je soglašala tudi posebna natečajna komisija uradniškega sveta, kar je vodilo do tega, da je bil Jušiću podeljen petletni mandat na vrhu policije.
Kaj je pomen dikcije razsodbe upravnega sodišča?
Senat upravnega sodišča je izpostavil, da “na podlagi obrazložitve sklepa posebne natečajne komisije ni mogoče ugotoviti, kako, zakaj oziroma na podlagi česa je omenjena komisija zaključila, da ima stranka z interesom osem let delovnih izkušenj”. Po njihovih besedah je obrazložitev v tem delu tako pomanjkljiva, da ta ne more biti preizkušena s strani sodišča, in to navkljub dejstvu, da gre tukaj v resnici za zakonski pogoj. Iz tega razloga je sklep tudi nezakonit, ni pa bil ta s strani upravnega sodišča razveljavljen. “V tej zadevi ni podlage za meritorno odločanje sodišča o (ne)izpolnjevanju natečajnih pogojev stranke z interesom, saj bi to predstavljalo neutemeljeno poseganje sodišča v pristojnosti izvršilno-upravne oblasti,” so zapisali.
Preučimo dikcijo upravnega sodišča: ko zapiše, da “ni mogoče ugotoviti, kako, zakaj oz. na podlagi česa je omenjena komisija zaključila, da ima osem let delovnih izkušenj”, s tem sodišče neposredno napada sklep ministrstva in komisije, da se delo pomočnika šteje kot vodstveni položaj. Komisija in ministrstvo nista znala dokazati, da ima res pravilno število delovnih izkušenj oz. sta to poskušala prirediti na tako neroden način, da je upravno sodišče ugotovilo, da ne ustreza niti politično imenovanemu funkcionarju. Spomnimo pa, da je delovna doba ključni razpisni pogoj delovnega mesta!
Poklukarjev in Jušićev odziv razkriva mentaliteto vlade
Boštjan Poklukar pa želi povedati, da je šlo pri neupoštevanju (oz. celo prirejanju!) izpolnjevanja enega izmed osnovnih razpisnih pogojev “za procesno napako”, medtem ko Jušič celo meni, da sodba njegovo imenovanje legitimira, ker ga sodišče ni razveljavilo.
Takšna miselnost dobro razkriva modus operandi te vlade: upravni postopek si predstavljajo kot neko poljudno knjigo navodil, ki se jo da po mili volji prirediti, da se doseže politično imenovanje “ta pravih”. Tudi tako, da se mesto pomočnika vodje šteje za vodstveno funkcijo in da se potem logika takšnega miselnega preskoka sploh ustrezno ne obrazloži.
Razkritje je dvojno: po eni strani kaže, da vlada kot buldožer tepta pravno državo in se ne zmeni za določbe javnih razpisov, po drugi pa, da že skoraj pričakuje popolno podložnost pravosodja – v tem primeru upravnega sodišča, da bo pravno ukalupilo njihove nepravilnosti in jih legitimiralo. V takšni državi pa je vladavina prava le še iluzija.
I. K.