Evropejci so manj ambiciozni in ne delajo tako trdo kot Američani, je dejal Nicolai Tangen, izvršni direktor norveškega naftnega sklada, vrednega 1,6 bilijona dolarjev.
“Obstaja vprašanje miselnosti v smislu sprejemanja napak in tveganj. Propadeš v Ameriki, dobiš novo priložnost. V Evropi si mrtev,” je Tangen povedal v intervjuju za medij The Financial Times, v katerem je bil objavljen v sredo.
Evropejci nismo ambiciozni
“Nismo zelo ambiciozni,” je dodal Tangen. K temu je dodal: “Moral bi biti previden, ko govorim o ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem, vendar Američani bolj trdo delajo.” To je izrazil po pregledu prizadevanj svojega podjetja za naložbe v ZDA, ki zdaj predstavljajo polovico lastniškega kapitala Norges Bank.
Podjetje Norges Bank je odgovorno za norveški državni premoženjski sklad, ki upravlja prihodke iz ogromnih zalog nafte in plina ter ima približno 1,6 bilijona dolarjev sredstev. Tangen je dejal, da njegovo podjetje pozorno spremlja volitve v ZDA leta 2024, v navezavi na to pa je za FT povedal, da je zaskrbljen zaradi mogočih izidov, čeprav ni želel povedati več.
“V Ameriki samo dolgoročno vlagamo v velika podjetja. To ne bo imelo nobenih posledic na to, kako bomo razporedili svoj kapital,” je dejal o volitvah. “Imamo skoraj polovico sredstev v Ameriki, druga bomo vložili v Ameriki,” je dodal.
Zaskrbljujoč trend
Izvršni direktor je dodal, da ameriške delnice premagajo evropske, saj ameriška podjetja hitreje uvajajo inovacije in tudi hitreje razvijajo tehnologijo kot njihovi evropski kolegi, pri čemer je za FT dejal, da se mu zdi trend “zaskrbljujoč”.
Približno 71 % deleža Norges Bank je v lastniških vrednostnih papirjih, pri čemer je njihov velik delež v ameriških podjetjih, in sicer 19,2 milijarde dolarjev v Alphabetu, 17,4 milijarde dolarjev v Amazonu in 33 milijard dolarjev v Applu.
Norges Bank je največji državni premoženjski sklad na svetu in največji lastnik na svetovnem borznem trgu. Podjetje vlaga v 72 držav in ima po ocenah 1,5 % vseh delnic po svetu.
Američani res delajo več kot Evropejci
Res je, da Američani v povprečju delajo dlje kot njihovi evropski kolegi. Tako kažejo podatki, ki jih je od leta 2019 do leta 2022 zbirala Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Povprečen anketirani delavec v ZDA je dejal, da je delal 1811 ur letno, kar je približno 35 ur tedensko. V državah Evropske unije je povprečje delovnih ur le 1571 ur letno, kar je tudi nižje v primerjavi s skupnim poprečjem, ki ga dokumentira OECD in znaša 1752 ur letno.
Zaposleni v Združenem kraljestvu so v isti raziskavi povedali, da so delali 1532 ur letno, medtem ko so nemški delavci izrazili, da so delali najmanj od vseh držav v OECD. V povprečju so namreč delali 1341 ur letno, kar je približno 26 ur tedensko.
I. K.