Skandinavske države so v Sloveniji in tudi delu zahoda že lep čas dojete kot socialistične oz. kot prvi socialistični eksperiment, ki deluje. Seveda je resnica povsem drugačna. Danski premier Lars Løkke Rasmussen je moral ameriškemu socialističnemu kandidatu za predsednika ZDA Berniju Sandersu razložiti, da Skandinavija ni noben socializem, ko je to tezo uporabljal v svojih govorih.“Vem, da nekateri ljudje v ZDA nordijski model povezujejo z nekakšnim socializmom. Zato bi rad pojasnil eno stvar. Danska je daleč od socialističnega planskega gospodarstva. Danska je tržno gospodarstvo,” je takrat dejal.
Zdaj se tudi volivci v Skandinavskih državah še politično oddaljujejo od kakršnihkoli povezav z levico. Švedska je pred kratkim dobila trdno desnosredinsko vlado, na Danskem so si vladajoči socialni demokrati in opozicijski liberalci enotni, da je treba povsem prevetriti preobsežen paket socialne države, Norveški vlada koalicija socialnih demokratov in desne centristične stranke, ki je primerljiva s slovensko SLS in avstrijsko ÖVP.
Na Norveškem se zdaj – sodeč po občinskih volitvah – obeta še bolj izrazit preobrat na desno. NRK poroča, da Norveška že več kot 25 let ni videla tako močnega blokovskega nihanja na volitvah – naj bodo občinske ali državne. Na letošnjih občinskih volitvah je socialistični blok (Ap, SP, SV, Rødt in MDG) skupno izgubil 11,4 % glasov, medtem ko je nesocialistični blok (H, FrP, KrF in V) skupno povečal število glasov za 11,4 %. To pomeni, da več kot 250.000 volivcev ni le zamenjalo stranke, ampak je tudi prešlo na drugo stran političnega spektra.
Konec hegemonije levice
Konservativna stranka Høyre je prvič po sto letih postala največja stranka v državi na volitvah. Uspeh desnih strank je tudi geografsko soliden. Konservativne stranke so osvojile Oslo in regijo Oslo fjorda, večina srednje velikih občin, obalna regija Vestland, so se dobro odrezale na severu Norveške, osvojile so Lillestrøm in Sarpsborg, ki sta bila stoletje opori levičarskih strank.
“99-letna tradicija je bila prekinjena,” je dejala vodja konservativcev Erna Solberg pozno v ponedeljek, ko so bili objavljeni rezultati. “Ne bo dolgo, dokler ne bomo začeli delati na tem, da bi državi dali novo vlado.” Nekdanja premierka, ki je imela dva štiriletna mandata od 2013 do 2021, je dejala, da želi znova biti voditeljica. “Izkoristimo napredek na teh volitvah kot veliko motivacijo za volilno kampanjo leta 2025,” je dejala.
Kaj je krivo za potop levih strank?
Veliko vprašanje je, zakaj je do tega prišlo. Je nihanje v ideologiji odraz splošnega trenda v nordijski regiji? Je to povezano s spreminjajočimi se varnostnopolitičnimi razmerami v Evropi? Ali odraža malodušje nad politiko socialističnih strank na nacionalni ravni ali je preprosto posledica nestalnega volilnega telesa? Naslednji dve leti bosta dali odgovore na ta vprašanja. Vodja laburistov Jonas Gahr Støre pravi, da občinske volitve nikoli niso bile ciljna črta, ampak vmesna postaja.
Tudi na državnih volitvah levim strankam ne kaže dobro
Kljub temu levim strankam tudi na državni ravni po politbarometrih ne kaže dobro. Volitve bodo leta 2025, konservativna stranka Høyre pa premočno vodi pred socialnim demokrati, ki jim na drugi strani za vrat diha desničarska stranka Fremskrittspartiet. Zelena stranka (Miljøpartiet De Grønne) stagnira med 4 in 5 odstotki, kljub temu da so takšne stranke v evropskih državah v trendu. Če bi bile volitve jutri, bi lahko desne stranke na Norveškem z lahkoto oblikovale koalicijo. Podoben trend zasledimo na Danskem, kljub temu da se trenutno levo vodstvo kar se tiče ukrepov obnaša veliko bolj “desno”, kot se je v svoji politični karieri uradno desna nemška kanclerka Angela Merkel.
Desna Skandinavija
Velika verjetnost obstaja, da bo do leta 2025 vsa Skandinavija desno konservativna, mit o “socialistični” Skandinaviji pa bo tako tudi politično razbit – v resničnem svetu je bil že zdavnaj, saj je jasno, da so Danska, Norveška in Švedska izredno kapitalistične države, v marsikaterem pogledu bolj kapitalistične kot npr. ZDA, Nemčija ali Velika Britanija.
I. K.