Ameriški vojaški raziskovalni inštitut preizkuša super cepivo proti koronavirusu SpFN, ki se uspešno bori proti prav vsem različicam novega koronavirusa. Govora je o tako imenovanem “super orožju”, ki bi na račun svoje univerzalnosti lahko preprečilo pojavljanje novih pandemij v prihodnosti.
SpFN je proteinsko cepivo, način delovanja pa je podoben kot pri cepivu, ki ga je razvilo ameriško podjetje Novavax. Slednje cepivo je bilo odobreno s strani Evropske komisije po tem, ko je Evropska agencija prižgala zeleno luč.
Cepivo nuvaxovid, ki vsebuje različico beljakovine bodice, ki je bila proizvedena v laboratoriju in adjuvans, tj. snov, ki pomaga okrepiti imunski odziv na cepivo, deluje tako, da ko oseba prejme cepivo, imunski sistem prepozna beljakovino v cepivu kot “tujek” in začne proti njej tvoriti naravno obrambo – protitelesa in celice T. Cepivo SpFN temelji na feritinu, proteinski molekuli, ki hrani železo. Ta molekula je sestavljena iz 24 beljakovinskih podenot, podobno kot denimo v primeru nogometne žoge. Na vsako izmed teh polij je mogoče postaviti spike protein (koničasti protein) z drugačno različico koronavirusa. Zaradi tega je cepiva primerno v primeru modifikacij in spreminjanja virusa.
Cepiva SpFN ni potrebno hraniti pri zelo nizkih temperaturah
S prejemom cepiva nastanejo protitelesa, ki se vežejo na spike protein, tako da vezava na receptor ne deluje več in virus ne more več okužiti celic. S cepljenjem se aktivirajo T-celice, ki v primeru okužbe prepoznajo in uničijo okužene celice ter tako preprečijo razmnoževanje virusa. Poleg tega, za razliko od cepiva mRNA, cepiva SpFN ni potrebno hraniti pri zelo nizkih temperaturah, kar olajša distribucijo. To pa velja tudi za beljakovinsko cepivo novovax.
Testiranje na opicah je bilo uspešno
SpFN cepivo je razvil ameriški vojaški raziskovalni inštitut Walter Reed v Marylandu. Najprej so ga testirali na opicah rezus. Cepivo je sprožilo močna nevtralizirajoča protitelesa proti izvirnemu koronavirusu, pa tudi proti štirim drugim sevom: alfa, beta, gama in delta. Učinkovit je bil celo proti virusu SARS-1, čeprav se ta vrsta virusa bistveno razlikuje od SARS-CoV-2, navajajo raziskovalci z inštituta WRAIR v reviji Science Translational Medicine.
Po uspešnem testiranju na opicah se je začela prva faza testiranja na ljudeh. To testiranje bo pokazalo, ali je cepivo pri ljudeh enako učinkovito in če ga dobro prenašamo.
Po mnenju medicinskega svetovalca Bele hiše Anthonyja Faucija bi lahko razvoj univerzalnega cepiva proti koronavirusu dolgoročno pomagal preprečiti nove pandemije. “Veliko se vlaga ne le v izboljšanje cepiva, ki ga imamo proti SARS-CoV-2, ampak tudi v razvoj naslednje generacije cepiv, zlasti univerzalnih cepiv proti koronavirusu,” je Fauci povedal v ameriškem kongresu. Vsekakor ni naključje, da želi ameriška vojska razviti učinkovito “čudežno orožje” proti koronavirusu. Zadnja desetletja so namreč pokazala, da lahko v prihodnosti pričakujemo agresivne koronaviruse.
Nevarnost koronavirusa je bila dolgo podcenjena
Koronavirusi so pravzaprav znani že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Vključujejo širok spekter patogenov, ki so doslej okužili predvsem glodavce, ptice, pa tudi sesalce. Na človeka se je doslej prilagodilo le nekaj koronavirusov. Približno tretjino navadnih prehladov povzročajo ti RNA koronavirusi. Njihov genom je sestavljen iz ribonukleinske kisline, ki igra ključno vlogo pri pretvorbi genetskih informacij v beljakovine. Povsem drugega kalibra je bil prvi SARS-koronavirus, ki je leta 2002 ubil skoraj 1000 ljudi po vsem svetu.
Okrajšava SARS že opisuje potek bolezni. V primeru “hudega akutnega respiratornega sindroma” se okužba začne s povišano telesno temperaturo, glavobolom, vnetim grlom in bolečimi mišicami, nato pa se razvije v hudo atipično pljučnico s hudim kašljem in oteženim dihanjem. SARS se je ponovno pojavil leta 2004. Toda junija 2012 se je pri ljudeh pojavil nov, agresiven koronavirus: MERS-CoV, tako imenovani bližnjevzhodni respiratorni sindrom. Do maja 2014 se je iz Evrope razširil na Bližnji vzhod in povzročil podobne simptome pri okuženih s SARS-om. Izkazalo se je, da so lahko mutirani koronavirusi za ljudi nevarni, dejstvo pa je, da ti predstavljajo trajno grožnjo.
Še vedno ni jasno, ali je ameriški vojski uspelo razviti super cepivo. Nemški imunolog Carsten Watzl je za Deutsche Welle povedal, da je najprej potrebno počakati na rezultate kliničnih študij za potrditev podatkov iz poskusov na živalih. Sam omenjenega cepiva ne bi imenoval super cepivo, saj je po njegovih besedah mogoče tudi cepiva mRNA prilagoditi tako, da tvorijo različne variante spike proteina, s čimer se zagotovi široka imunost.
Nina Žoher