Vsako leto zaznamujejo številni dogodki, ki se jih ob koncu leta radi spominjamo, pa tudi takšni, ki se jih seveda manj radi. Nič drugače ni tudi tokrat. Medtem ko je v svetu nemogoče prezreti nadaljevanje vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, pa seveda izid ameriških predsedniških volitev, na katerih je na presenečenje marsikoga prepričljivo slavil republikanski kandidat Donald Trump, so dogajanje na slovenskem političnem parketu zaznamovale zlasti afere in menjave ministrske ekipe aktualne vlade. Slednjo vodi premier Robert Golob. Naš prostor je v preteklem letu pomembno zaznamovala tudi najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije.
Potem ko je razrešeno kmetijsko ministrico Ireno Šinko nadomestila poslanka Gibanja Svoboda Mateja Čalušić, je odjeknila odmevna afera Litijska, ki je posledica nepremišljenega nakupa razpadajoče sodne stavbe. Povrhu vsega so kar 6,5 milijona evrov od skupnega zneska zagotovili kar na podlagi prerazporeditve sredstev iz splošne proračunske rezervacije, za kar pa po navedbah Računskega sodišča RS ni bilo podlage. Afera, ki je odmevala celo leto, je s stolčka odnesla ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan. Slednjo je na položaju zamenjala vidna članica SD Andreja Katič. Dočakali smo tudi menjavo na položaju ministra za obrambo, potem ko je bil Marjan Šarec iz Gibanja Svoboda izvoljen na mesto evropskega poslanca.
Zvrstilo se je več menjav
Prav tako smo dobili tudi novega ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja, ki je položaj nastopil zaradi odstopa Darja Felde iz ministrske kvote Gibanja Svoboda, ter novo ministrico za digitalno preobrazbo Ksenijo Klampfer. Slednja je na položaju nadomestila Emilijo Stojmenovo Duh, ki je delovala pod hudim bremenom zaradi spornega nakupa računalnikov in nezmožnosti njihovega razdeljevanja, naposled pa je njen odhod spodbudila afera modre luči. Finančni minister Klemen Boštjančič je interpelacijo preživel, slednja pa še čaka notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Za to, da podpora slednjemu v vrstah koalicije ni tako samoumevna, je zaslužna nedavna afera v zvezi z imenovanjem generalnega direktorja policije Senada Jušića, ki ga Poklukar še naprej neumorno podpira.
Več menjav se je zgodilo tudi v premierjevem kabinetu. Petro Škofic je pri vodenju nadomestil dotedanji sekretar poslanske skupine Gibanja Svobode Luka Špoljar. Z mesta državnih sekretarjev v premierjevem kabinetu so se po navedbah STA poslovili Kaja Širok, Maksimiljana Polak in Melita Župevc, odšla pa je tudi Golobova svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban.
Medtem ko so nas razveseljevali uspehi slovenskih športnikov (nogometašev, olimpijcev, paraolimpijcev, košarkarja Luke Dončića, kolesarjev Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, smučarske skakalke Nike Prevc …), pa bo pri marsikomu grenak priokus pustilo nedavno dogajanje, natančneje neizplačana božičnica upokojencem, visoki računi za elektriko, ki so posledica novega sistema obračunavanja omrežnine, in napoved novega nepremičninskega davka. Ta bo pustila še posebno grenčico, saj se nam leta 2025 obeta še plačevanje obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo.
Leto 2024 se počasi izteka. Slovenija, trdno ujeta v vladavino Slobode, si ga bo zapomnila po: novih davkih, neuresničenih reformah, čiščenju drugače mislečih v vseh državnih sistemih, vsakodnevnem laganju PV, brezsramnemu trosenju davkoplavalskega denarja (Litijska,…
— Vid Mlakar (@VidMlakar) December 31, 2024
Odločili smo se kontaktirati političnega analitika Mirana Videtiča in ga povprašati, kaj se nam v novem letu obeta na političnem področju – ali morebiti pričakuje padec vlade in predčasne volitve ali bo premier še naprej trmaril do konca. “Glede na udobno večino, ki jo imajo, glede na to, kako uživajo na oblasti, ne pričakujem nekaj hudo resnega. Celo nasprotno – pričakujem, da bodo zaostrili ideološki boj in se začeli ponovno pripravljati na volitve v znamenju antijanšizma,” je izpostavil. Pojasnil je, da na to vpliva edina deviza, ki lahko ta pol nekako združuje in “naplahta” določeno količino ljudi, da zaupa.
“V letu 2025 torej pričakujem predvsem predvolilno kampanjo v obliki Pink TV-ja, tega srbskega estradništva, ki ga poznamo preko Tine Gaber, preko Roberta Goloba, v neki meri tudi Urške Klakočar Zupančič,” je povedal in dodal, da bodo na ta način poskušali ohranjati volilno bazo, ki pa se je, kot je mogoče videti, prepolovila in gre celo proti desetim odstotkom. “Glede na to, da leva zakulisja in omrežja nimajo predvidenega novega obraza, mislim, da bodo dali tudi v letu 2025 kar mir Golobu, tako da ne pričakujem nikakršnih predčasnih volitev. Lahko da govorimo o tednu ali dveh, ne pa bistveno prej,” je prepričan.
Na vprašanje, kako se bo vlada spopadla z nezadovoljstvom ljudi, ki je med drugim posledica novega sistema obračunavanja omrežnine, davkov itd., je Videtič opozoril, da je povprečen “Slovenček” kar trpežen. “Vlada, torej ta vladajoča elita, je ugotovila, da če daš povprečnemu Slovenčku par toplih besed, bo pravzaprav pozabil na visoke položnice za energijo, pa na neurejeno zdravstvo in podobno,” je izpostavil in dodal, da prav zato ne verjame, da bi se to nezadovoljstvo bistveno bolj poglobilo, da bi pripeljalo do kakršnikoli vladnih kriz ali kaj podobnega.
Meni, da bodo vladajoči še naprej igrali svojo estradno piarovsko zgodbo z mediji, ki jih praktično pokrivajo v celoti. “Mediji bodo verjetno morali oddelati tisto, kar jim je ta vlada namenila. Recimo RTV-ju in pa POP TV-ju. Verjetno bodo morale tudi nevladne organizacije vladi vrniti tisto, kar jim je dala v vseh teh letih. Torej vlada njim denar, oni pa bodo mogli javno mnenje ustvariti,” je izpostavil. Dodal je, da sam ne vidi nič bistvenega, kar bi se spremenilo. “Kot pravim, povprečni slovenski volivec je precej trpežna roba in ga s toplimi besedami lahko pomiriš. Ne gledajo nekih dejanj. Če bi gledali na dejanja, potem že na samih volitvah, ta nočna mora, imenovana Gibanje Svoboda, ne bi mogla nikoli dobiti 400.000 glasov,” je zaključil.
Ž. N.