Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je po daljšem času spregovorila v obsežnem intervjuju za madžarski YouTube kanal Partizán in s svojimi izjavami sprožila val ogorčenja v Evropi. Brez dlake na jeziku je označila glavne krivce za propad diplomacije z Rusijo in presenetljivo dejala, da je pandemija koronavirusa odigrala ključno vlogo pri izbruhu vojne v Ukrajini.
Angela Merkel je povedala, da se ruski predsednik Vladimir Putin zaradi strahu pred okužbo ni več želel osebno srečevati, kar je po njenem mnenju onemogočilo pogajanja in iskanje rešitev.
“Če se ne moreš srečati in pogledati v oči, tudi novih kompromisov ne moreš najti,” je dejala in dodala, da so videokonference med pandemijo preprosto odpovedale. Po njenih besedah je bila prav pandemija ‘glavni razlog’ za vojno, poroča nemški portal Merkur.
Kritika Poljske in baltskih držav
Angela Merkel je še povedala, da je leta 2021 predlagala vzpostavitev novega diplomatskega formata znotraj Evropske unije za neposredne pogovore z Rusijo, a naj bi Poljska in baltske države njen predlog zavrnile. “Nekateri tega niso podprli – predvsem baltske države in Poljska. Bali so se, da ni skupne politike do Rusije,” je dejala in dodala, da je bil neuspeh te pobude prelomni trenutek: “Ko to ni zaživelo, sem zapustila položaj, nato pa se je začela Putinova agresija.”
Njene besede, ki del odgovornosti za propad diplomacije prenašajo na vzhodnoevropske države, so naletele na ostre odzive. Analitiki opozarjajo, da takšne izjave posredno krepijo ruski propagandni narativ, ki želi razbiti enotnost Zahoda in preusmeriti pozornost z agresorja na notranje spore med zavezniki.
Minski sporazumi kot “racionalna strategija”
Angela Merkel je ponovno branila Minske sporazume iz let 2014 in 2015, ki jih je izpogajala s Francijo, Ukrajino in Rusijo. Po njenem mnenju so sporazumi Ukrajini ponudili priložnost za mir in krepitev državnosti, vendar je priznala, da je že poleti 2021 ugotovila, da “Putin dogovora ne jemlje več resno”.
S tem je skušala reinterpretirati svojo dolgoletno politiko dialoga z Moskvo, ki so jo mnogi kritiki ocenili kot preveč popustljivo. Merkel zdaj trdi, da je bila to odgovorna in racionalna strategija ohranjanja komunikacijskih kanalov, ki je danes po njenem mnenju popolnoma izginila.
Vendar je leta 2022 sama priznala, da Minski sporazum “ni bil mišljen kot trajna rešitev”, temveč kot način, da Ukrajina pridobi čas za oboroževanje – priznanje, ki ga je ruski predsednik Vladimir Putin pozneje označil za “banalno prevaro Zahoda”.
Ostri odzivi iz Poljske
Odzivi iz srednje in vzhodne Evrope niso izostali. Poljski poslanec stranke PiS, Paweł Jabłoński, je ostro napadel nekdanjo kanclerko in izjavil, da bi jo morala Poljska razglasiti za persono non grata. “Reči, da je to škandal – je milo rečeno. Rusija še nikoli ni imela toliko koristi od katere koli vlade kot pod vodstvom Angele Merkel,” je zapisal na družbenem omrežju X. Jabłoński je spomnil, da je Nemčija pod njenim vodstvom močno povečala energetsko odvisnost od Rusije prek plinovodov Severni tok 1 in 2.
“Presegla je celo Schröderja – Putin je dobil še ugodnejšo pogodbo, čeprav ona niti ni iskala službe v Gazpromu ali Rosneftu,” je dodal.
Odnosi z Orbánom in predstavitev knjige
Angela Merkel se je v intervjuju dotaknila tudi svojega odnosa z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom, ki ga je opisala kot trdega, a racionalnega sogovornika: “Pogosto sva imela dolge razprave, a sva vedno dosegla kompromise.”
Na vprašanje, ali ji je Orbán kdaj zaupal, da Putin ne bi napadel Ukrajine, če bi bila ona še na čelu Nemčije, je odgovorila diplomatsko: “Ko se pogovarjava, je to vedno zaupno, zato tega ne bom razkrila.” Na očitke, da je Orbán Putinov trojanski konj v Evropski uniji, je odgovorila: “To so neumnosti. Na kaj takega ne bi nasedli. To se mi zdi absurdno,” je poročal Magyar Nemzet.
Angela Merkel je bila v Budimpešti ob predstavitvi svojih spominov Svoboda, ki so prevedeni v madžarščino, in se je ob tem srečala z Orbánom. Intervju za Partizán, enega najvplivnejših opozicijskih kanalov na Madžarskem, je bil njen prvi večji javni nastop po dolgem času – in hkrati eden najbolj kontroverznih po odhodu z oblasti.
Sara Kovač