“Opažamo, da se ljudje najbolj držimo priporočil ob opravkih, torej v povsem javnih prostorih, bistveno manj na delovnem mestu, najmanj pa ob obiskih, torej v zasebnih prostorih,” poudarja ekipa iz vrst Sledilnika za covid-19 in Mladi zdravniki, ki je v sodelovanju s podjetjem Valicon izvedla spletno anketo z naslovom “Kako paziš nase in na druge?”. Potem, ko so razkrili, da je bila v drugem tednu novembra večina delovno aktivnih na delovnem mestu, skoraj polovica vprašanih pa je obiskala vsaj eno gospodinjstvo, so se v tokratnem delu osredotočili na to, kako se ljudje držijo samozaščitnih ukrepov na delovnem mestu, na obiskih drugih gospodinjstev v zaprtih prostorih ter ob opravkih.
Na vprašanje glede upoštevanja priporočil na delovnem mestu je 63 odstotkov takih, ki so se ves čas ali skoraj ves čas nosili zaščitno masko. 7 odstotkov je bilo takih, ki so priznali, da maske ne nosijo nikoli ali skoraj nikoli. Slednjih sicer niso povprašali, ali maske niso nosili, ker so na delovnem mestu sami.
Le dobra polovica vprašanih je takih, ki je ves čas ali skoraj ves čas vzdrževala priporočeno varnostno razdaljo. Polovica je navedla, da se je ves čas ali skoraj ves čas izogibala stikom, ki so tvegani, torej kajenju, dolgim sestankom in skupnim malicam itd. Kljub temu, da stroka že dlje časa opozarja, da je zračenje prostorov priporočljivo, se je izkazalo, da to predstavlja najslabše upoštevano priporočilo. Le 43 odstotkov je namreč takih, ki so ves čas ali skoraj ves čas skrbeli za zračenje. Vseh štirih priporočil se je ves ali skoraj ves čas držalo 27 odstotkov vprašanih, navajajo.
Tisti, ki hodijo na večje število obiskov slabše upoštevajo priporočila
Na vprašanje okrog upoštevanja samozaščitnih priporočil na obisku drugih gospodinjstev v zaprtih prostorih, je 44 odstotkov takih, ki so masko nosili na vseh ali skoraj vseh obiskih. Enak odstotek vprašanih navaja, da so hodili izključno na obiske, ki so bili kratki, in na nobenem obisku niso ne jedli ne pili. Le za odstotno točko manj je bilo takih, ki so na vseh obiskih vzdrževali razdaljo dveh metrov. Kljub ujemanju odstotkov pa ne gre za isto skupino ljudi — vsaj štirih od petih priporočil se je držalo le 16 odstotkov vprašanih, pri ostalih pa gre za različne kombinacije odgovorov, poudarjajo in dodajajo, da je največ vprašanih med priporočili upoštevalo higieno rok (tri četrtine vprašanih). Vidna je razlika med spoloma, in sicer ženske imajo pogosteje čiste roke. Tisti, ki so hodili na večje število obiskov, so slabše upoštevali zdravstvena priporočila za omejitev širjenje virusa.
Na javnih mestih je upoštevanje priporočil bolj dosledno
Podatki pridobljeni iz ankete razkrivajo, da se samozaščitna priporočila upošteva ob opravkih. 88 odstotkov je namreč takih, ki so ves čas ali skoraj ves čas nosili zaščitne maske, 81 odstotkov takih, ki so si razkuževali roke, 77 odstotkov takih, ki so upoštevali priporočeno varnostno razdaljo (vsaj 2 metra). Dve tretjini vprašanih sta se v praksi držali vseh treh priporočil. Tisti, ki spadajo v ogroženo skupino populacije, so se ob opravkih bolje zaščitili. Za zaščito na opravkih so bolje poskrbeli tudi tisti, ki niso hodili na obiske drugih gospodinjstev.
“Pri vprašanjih o pravilnem nošenju maske in varni razdalji do drugih, ki sta bili vključeni pri vseh tipih prostorov, se nakazuje soodvisnost med stopnjo javnosti prostora in upoštevanjem priporočila. Teh dveh priporočil se vprašani namreč najbolj držijo na opravkih (najbolj javen prostor), sledi delovno mesto (manj javen prostor), bistveno manj pa se upoštevajo pri obiskih drugih gospodinjstev (zaseben prostor),” poudarja ekipa iz vrst Sledilnika za covid-19 in Mladih zdravnikov. To pa velja tudi, ko se analizo obiskov in opravkov omeji le na podvzorec 188 oseb, ki so obiskovale delovno mesto — med njimi in tistimi, ki ga niso namreč ni razlik v nošenju zaščitne maske in vzdrževanju primerne varnostne razdalje na obiskih ter med opravki. “Razlika med skupinama se je pokazala le pri dolžini obiskov ter obedovanju: za tiste, ki niso opravljali dela na svojem delovnem mestu, so značilni daljši obiski tujih gospodinjstev, ob spremljavi hrane ali pijače.”
V zaključku poudarjajo, da se očitno ljudje najbolj držimo priporočil ob opravkih, torej v povsem javnih prostorih, bistveno manj na delovnem mestu, najmanj pa ob obiskih, torej v zasebnih prostorih. Prepričani so, da bi bilo smiselno razmisliti o strategiji spodbujanja varnega druženja , namesto druženja po domovih raje varno druženje v majhnih skupin na javnih površinah, kjer se bolj držimo priporočil, pa tudi verjetnost prenosa virusa je v odprtih prostorih manjša. “Tudi glede upoštevanja samozaščitnih priporočil na delovnem mestu je kar nekaj možnosti za izboljšanje našega obnašanja — polovica zaposlenih, ki delo opravlja na delovnem mestu, je redno v tveganih stikih s sodelavci (skupne malice, dolgi sestanki, odmori za kajenje, ipd.), bolje bi lahko poskrbeli za zračenje prostorov in tudi uporaba mask bi lahko bila bolj dosledna.”
Nina Žoher