Zadnja javnomnenjska raziskava kaže, da bi bila Slovenska demokratska stranka zmagovalka evropskih volitev. Parsifalova anketa tudi kaže, da bi Socialni demokrati prehiteli Gibanje Svobodo, s čimer se ponovno potrjuje trend padanja podpore Gibanju Svoboda.
Politične stranke kandidatnih list še niso predstavile. V javnosti so se kljub temu pojavila ugibanja, kdo bi lahko bil na vrhu kandidatnih list. Zaradi govora Matjaža Nemca na letošnji komemoraciji v Dražgošah so nekateri prepričani, da bi lahko bil prav on na vrhu liste Socialnih demokratov.
Govorice v medijih, da bi se lahko na vrhu liste Nove Slovenije pojavil Lojze Peterle, je slednji zanikal. Predsednik SDS Janez Janša je pred meseci namignil, da se na evropskem parketu bolje odnesejo poslanci s potrebno kilometrino. Med svobodnjaki se bosta verjetno za primat borila Klemen Grošelj in Irena Joveva, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je zelo malo verjetno, da se bo znašla na kandidatni listi. Evropska levica se bo februarja zbrala v Ljubljani, kjer bodo določili svojega kandidata na prihajajočih evropskih volitvah. Na zadnjih je bila njihova kandidatka Violeta Tomič, ki pa ji ni uspelo.
SDS na vrhu, Svoboda upehana
Med opredeljenimi volivci bi SDS dobila 29,7 odstotka glasov, Socialni demokrati 16,1 odstotka in na tretjem mestu Gibanje Svoboda s 13,9 odstotno podporo.
Nova Slovenija bi se uvrstila na četrto mesto z 9,9 odstotki glasov, za njo bi se uvrstila skrajno leva stranka Levica z 7,4 odstotka glasov. Sledi serija zunajparlamentarnih strank, med katerimi bi največ glasov prejela stranka Resnica, nato Pirati, za njimi Ruparjevi upokojenci, ki so včeraj ustanovili stranko. Več – TUKAJ.
V primeru, da upoštevamo še neopredeljene volivce, se zaporedje strank ne spremeni. Na vrhu bi ostala SDS z 19,2 odstotka glasov, sledili bi Socialni demokrati z 10,4 odstotka glasov in nato Gibanje Svoboda z 9 odstotki podpore. 18,3 odstotke volivcev je še vedno neopredeljenih, medtem ko 12,4 odstotka meni, da se ne bodo udeležili volitev.
V kolikor bi merili podporo samo med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, bi prišlo do manjših sprememb v vrstnem redu strank. SDS bi bila še vedno na vrhu z 32,2 odstotki glasov, za njimi Socialni demokrati z 13 odstotki, na tretjem mestu Gibanje Svoboda. Na četrto mesto bi se zavihtela skrajna Levica, za njo pa Nova Slovenija. Do razlik pride tudi med zunajparlamentarnimi strankami, višje bi se uvrstila Slovenska nacionalna stranka in Vesna. Nazadovala bi Resnica in Pirati.
Če upoštevamo oba parametra in sicer opredeljene volivce in hkrati tudi samo tiste, ki se bodo udeležili volitev, so rezultati naslednji. Slovenska demokratska stranka bi dobila 38,7 odstotka glasov, Socialni demokrati 15,7, Gibanje Svoboda 12,4. Levica bi bila na četrtem mestu z 8,3 odstotki, Nova Slovenija na petem mestu z 7,9 odstotki. Med zunajparlamentarnimi strankami bi se v tem primeru najbolje odrezalo Ruparjeva stranka Glas upokojencev, tej pa bi sledila Slovenska nacionalna stranka in druge.
Komu bodo afere najbolj škodile?
V prihodnje bo zanimivo opazovati, kako bo sporni nakup nove sodne stavbe na Litijski ulici v Ljubljani vplival na podporo Socialnim demokratom. To bo verjetno odvisno tudi od tega, kako dolgo bo ministrica Dominika Švarc Pipan vztrajala na položaju. Vzporedno z afero, katere središče je ministrstvo za pravosodje, poteka še afera “izginuli računalniki”. Ministrica za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh je sicer spadala med Socialne demokrate, a je nato tik pred imenovanjem za ministrico prestopila k svobodnjakom, s katerimi jo širša javnost danes tudi povezuje. Afera torej primarno škodi stranki novega obraza Roberta Goloba. Omeniti velja, da imajo Socialni demokrati bolj utrjeno volilno bazo kot svobodnjaki.
Ž. K.