Agencija Parsifal je med 11. in 14. novembrom za Nova24TV izvedla javnomnenjsko anketo, v kateri je merila podporo političnim strankam in aktualni vladi. Izsledki so pokazali, da slabi dve tretjini anketirancev vlade ne podpirata. Nič kaj dobre niso niti novice za največjo vladno stranko. Slednja namreč krepko zaostaja za največjo opozicijsko stranko SDS, ki bi na volitvah, če bi potekale to nedeljo, prejela 25,8 odstotka glasov, med opredeljenimi pa kar 39,3 odstotka glasov. Svobodnjaki bi prejeli 12,7 odstotka glasov, med opredeljenimi pa 19,4 odstotka glasov.
Rezultati javnomnenjskih anket so do Golobove vlade in vladajoče stranke Gibanje Svoboda vse bolj neizprosni. Neizpolnjevanje obljub, afere, početje vsega, kar si očital drugemu, in druga nepremišljena dejanja pač terjajo svoj davek v obliki vedno večjega števila nezadovoljnih posameznikov, da si sedaj očitno celo omrežja moči želijo zamenjavo oblasti z novimi obrazi.
Na vprašanje, katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo, je največ anketirancev svojo podporo izrazilo stranki SDS (25,8 odstotka glasov), sledile bi stranke Gibanje Svoboda (12,7 odstotka glasov), SD (7,7 odstotka glasov) in NSi (3,9 odstotka glasov).
Pod volilnim pragom bi se poleg NSi znašle tudi naslednje stranke: Vesna (3,4 odstotka glasov), Levica (3,2 odstotka glasov), Glas upokojencev Slovenije (2,6 odstotka glasov), SLS (1,7 odstotka glasov), Resni.ca (1,7 odstotka glasov), Pirati (1,6 odstotka glasov) in DeSUS (1,4 odstotka glasov). 19,9 odstotka je takih, ki ne vedo, koga bi volili, 4,2 odstotka takih, ki ne bi volili nobene stranke, 2,2 odstotka vprašanih pa bi volilo druge. 8 odstotkov vprašanih je izpostavilo, da sploh ne bi šli na volitve.
Podpora strankam skozi čas kaže, da so vse parlamentarne stranke novembra lani uživale višjo podporo kot danes. Kljub temu je mogoče opaziti, da je strankam SDS, SD in Levici podpora nekoliko narasla v primerjavi z merjenjem letošnjega oktobra. Gibanju Svoboda je podpora padla s 13,1 odstotka glasov na 12,7 odstotka glasov, stranki NSi pa s 5,1 odstotka glasov na 3,9 odstotka glasov. V primerjavi z lanskim letom se je občutno povečal delež tistih, ki ne vedo, komu bi namenili svoj glas. Takih je bilo namreč lani 11,4 odstotka vprašanih, danes pa 19,9 odstotka.
Opredeljeni volivci
Podpora strankam med opredeljenimi kaže, da bi stranka SDS dobila 39,3 odstotka glasov, Gibanje Svoboda 19,4 odstotka glasov in SD 11,7 odstotka glasov. Parlamentarna stranka NSi bi dobila 6 odstotkov, Vesna 5,2 odstotka glasov, Levica 4,9 odstotka glasov, Glas upokojencev Slovenije pa 4 odstotke glasov. Sledile bi še stranke SLS (2,5 odstotka), Resni.ca (2,5 odstotka), Pirati (2,4 odstotka) in DeSUS (2,1 odstotka).
Na spodnjem grafu si je mogoče podrobneje ogledati nihanje podpore strankam od 3. junija 2018 do danes, in sicer med opredeljenimi volivci. Če se osredotočimo samo na stranki SDS in Gibanje Svoboda, lahko vidimo, da največja opozicijska stranka uživa precej konstantno podporo skozi čas. Tik pred zadnjimi državnozborskimi volitvami je dosegla zadnji največji padec, nato se je pričela podpora dvigovati do novembra 2022. Od lanskega marca, ko je bil zabeležen nekolikšen padec podpore, je pričela podpora stranki zopet naraščati. Gibanje Svoboda je bilo ob ustanovitvi, tik pred zadnjimi volitvami, deležno strmega porasta priljubljenosti. Med poletjem 2022 je pričela podpora padati, in sicer vse do meseca oktobra. Podpora se je novembra nekoliko zvišala, vendar je razlika med največjo vladno stranko in največjo opozicijsko stranko še danes ogromna.
Tisti, ki se bodo volitev udeležili
Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev, bi jih največ (36,0 odstotka) podprlo SDS, sledijo Gibanje Svoboda (16,3 odstotka), SD (7,9 odstotka), NSi (5,0 odstotkov) in Levica (3,3 odstotka). Med tistimi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev in so opredeljeni, bi jih največ (44,8 odstotka) podprlo SDS, sledijo še Gibanje Svoboda (20,3 odstotka), SD (9,8 odstotka), NSi (6,2 %) in Levica (4,2 odstotka).
Presek med demografskimi spremenljivkami in vsebinsko spremenljivko kaže, da med volivci stranke SDS prevladujejo moški, tisti, ki spadajo v najstarejšo starostno skupino (55 let in več), in posamezniki s poklicno izobrazbo. Tudi med volivci Gibanja Svoboda prevladujejo moški in tisti, ki spadajo v najstarejšo starostno skupino, ter posamezniki s srednjo izobrazbo. Večino volivcev stranke SD predstavljajo ženske, posamezniki iz srednje starostne skupine (35–54 let) in tisti, ki imajo dokončano poklicno izobrazbo. Ženske predstavljajo večino volivcev stranke NSi. Med volivci omenjene stranke prevladujejo tisti iz najmlajše starostne skupine (18–34 let) in posamezniki s poklicno izobrazbo. Moški prevladujejo med volivci Levice, prav tako posamezniki iz najmlajše starostne skupine in tisti z najvišjo izobrazbo (višja, visoka ali več). V spodnjih preglednicah si je mogoče ogledati rezultate za druge neparlamentarne stranke.
Med neodločenimi volivci prevladujejo ženske, posamezniki v srednji starostni skupini in tisti z najvišjo izobrazbo.
Slabi dve tretjini ne podpirata vlade
Vlado podpira 29,1 odstotka anketirancev. Slabi dve tretjini (61,8 odstotka) anketirancev je ne podpirata. 9,2 odstotka vprašanih je na vprašanje o tem, ali podpirajo sedanjo vlado, odgovorilo z odgovorom “ne vem”.
Delež tistih, ki vlado podpirajo, skozi čas upada. Lanskega novembra jo je podpiralo 34,4 odstotka vprašanih, letošnjega oktobra 30,7 odstotka vprašanih, danes pa 29,1 odstotka vprašanih. Delež tistih, ki vlade trenutno ne podpirajo, je nekoliko višji kot lanskega novembra. Tedaj je bilo namreč nezadovoljnih 59,9 odstotka vprašanih, sedaj pa je takšnih 61,8 odstotka vprašanih. 62,9 odstotka vprašanih oktobra ni podpiralo sedanje vlade. Skozi čas narašča delež tistih, ki so neodločeni v zvezi z izkazovanjem podpore aktualni vladi. Lanskega novembra je bilo neodločenih 5,7 odstotka vprašanih, letošnjega oktobra 6,4 odstotka vprašanih, sedaj pa je neodločenih 9,2 odstotka vprašanih.
S spodnjega grafa je mogoče razbrati nihanje podpore zadnjim štirim vladam. Ta namreč kaže, da je Golobova vlada na dobri poti, da pristane na rejtingu vlade Mira Cerarja.
Presek demografskih spremenljivk in vsebinske spremenljivke kaže, da med podporniki vlade prevladujejo ženske, posamezniki iz najstarejše starostne skupine in tisti z najvišjo izobrazbo. Med nezadovoljnimi prevladujejo moški, posamezniki v najstarejši starostni skupini in posamezniki z dokončano poklicno šolo. Med neopredeljenimi prevladujejo ženske, posamezniki iz najmlajše starostne skupine in tisti z najvišjo izobrazbo.
Medijski napadi v obliki treh zaporednih Tarč na temo referenduma o jedrski elektrarni v Krškem, ki so ga na vsak način skušali predstaviti kot novo korupcijsko zgodbo, so bili usmerjeni zlasti v stranki SDS in Gibanje Svoboda. Svobodi omenjeno poročanje nedvomno ni bilo po volji, saj se tudi zaradi slednjega nadaljuje trend padanja podpore. Predsednik največje vladne stranke in premier Robert Golob je sicer že pred časom izrazil, da ne namerava odstopiti, kljub temu da vidno pada tudi podpora celotni vladi. Z željo, da bi nekoliko popravil vtis, je po mnenju marsikoga naenkrat spoznal, da bo šel nov način obračunavanja omrežnine v škodo ljudi in gospodarstva. Zaradi omenjenega želijo sprejeti ukrepe, čeprav so 18. oktobra v največji vladni stranki sicer še zatrjevali, kako naj bi bila bojazen pred višjimi položnicami za elektriko odveč. Na stranko SDS, ki vidno prednjači pred Gibanjem Svoboda, omenjeno poročanje očitno ni vplivalo. Gre sicer za etablirano stranko, ki ima za razliko od Gibanja Svoboda zvesto volilno bazo, slednja pa je navajena konstantnega negativnega poročanja, in sicer zlasti na račun predsednika stranke SDS Janeza Janše. Ker obstajajo dobre možnosti, da bi lahko Golobovi vladi sledil čas za desno razvojno vlado, marsikdo opozarja, da se je globoka država odločila za forsiranje novih obrazov, ki bi jih izvolili iz bazena Gibanja Svoboda in SDS. Ker volivci novih obrazov nihajo od enega do drugega obraza, ko opazijo, da so bile obljube preveč visokoleteče, ne čudi, da imamo tolikšen delež neopredeljenih. Na glasove slednjih zagotovo računajo “novi obrazi”. V prihodnje bo tako zanimivo opazovati dogajanje. Dvema parlamentarnima strankama trenutno ne kaže, da bi na volitvah, če bi bile to nedeljo, prestopili volilni prag. V primeru NSi je marsikoga najverjetneje razočaralo začetno sodelovanje z vlado, pri nekaterih pa vlada tudi nezadovoljstvo nad vztrajanjem pri istem vodstvu. Pri Levici je morda rezultat najbolj presenetljiv, saj se zdi, da je Golobova vlada v glavnem sledila izpolnjevanju njihovih zavez.
V raziskavo, ki je bila opravljena med 11. in 14. novembrom, so bili vključeni 704 anketiranci, od tega 50,5 % žensk. Povprečna starost je znašala 55 let, standardni odklon je 14,5. Največ anketirancev je sodilo v najstarejšo starostno skupino (49,8 %), nekoliko manj je bila zastopana srednja starostna skupina (42,5 %), najmanj anketirancev pa je sodilo v najmlajšo starostno skupino (7,7 %). Največ anketirancev je izpostavilo, da ima dokončano srednjo šolo (40,5 %), sledili so tisti, ki so pridobili višjo izobrazbo ali več (37,3 %), 17,6 % anketirancev je končalo poklicno šolo, 4,6 % pa osnovno šolo oziroma je ta ostala nedokončana. Največ anketirancev je zabeležilo, da prihaja iz vasi ali zaselka (52,8 %), sledila sta mesto (31,3 %) in manjši kraj (15,9 %). Največ anketirancev je dejalo, da prihaja iz osrednjeslovenske regije (26,3 %), sledili sta podravska (15,8 %) in savinjska (12,0 %) statistična regija.
Ž. N.