Na policiji se kopičijo problemi, ki jih po navedbah anonimnega vira spremljajo nezakonita imenovanja, prirejanje postopkov in zlorabe pooblastil. Anonimno pismo, ki ga je objavil spletni portal E-Maribor, izpostavlja predvsem vprašljivo imenovanje Senada Jušića na mesto generalnega direktorja policije (GDP) in zlorabo protokolarnih vozil s strani posameznih uslužbencev.
Anonimno pismo odpira številna vprašanja o delovanju institucije in političnih pritiskih. Po podatkih iz pisma so bili ob imenovanju Senada Jušića za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije proti njemu v teku notranjevarnostni postopki (NVP), kar bi moralo onemogočiti njegovo premestitev na to delovno mesto.
Anonimka navaja, da je bil kmalu po njegovem imenovanju zamenjan vodja sektorja za notranje preiskave in integriteto (SNPI) Robert Jakopič, na njegovo mesto pa je bil ponovno imenovan Boris Praznik, ki je bil v predhodnem obdobju že vodja tega sektorja in je bil zaradi nepravilnosti – ugotovljenega velikega števila odprtih in celo več let trajajočih postopkov zoper policiste – premeščen v upravo za informatiko in telekomunikacije MNZ. Ob tem se poraja vprašanje, ali je ponovna premestitev Borisa Praznika za vodjo SNPI povezana z notranjevarnostnimi postopki zoper Senada Jušića oziroma njihovim hitrim zaključevanjem. NVP zoper Senada Jušića so bili namreč zaključeni kmalu po prihodu Borisa Praznika na delovno mesto vodje SNPI.
Zamenjave in prirejanje notranjevarnostnih postopkov
Anonimni vir opozarja, da se notranjevarnostni postopki pogosto uporabljajo kot orodje nadzora in manipulacij, s katerimi se posameznike omeji pri napredovanju ali premestitvi na višja delovna mesta. Postopki se lahko hitro zaključijo brez ugotovljenih nepravilnosti, kadar gre za posameznike, ki so povezani s trenutnimi oblastmi, medtem ko so za druge postopki dolgotrajni in pogosto temeljijo na anonimnih prijavah ali neutemeljenih obtožbah. Posebej skrb vzbujajoče je, da se notranjevarnostni postopki označujejo kot tajni, kar onemogoča nadzor nad njihovim vodenjem. Osebe, zoper katere se ti postopki vodijo, se pogosto ne morejo braniti, saj sploh ne vedo, da postopek poteka. To omogoča selektivno uporabo pravilnika o notranji varnosti v policiji, ki je nedorečen in ga inšpektorji razlagajo po potrebi.
Da gre za “v nebo vpijoč primer zlorabe sistema v slovenski policiji,” meni tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs, ki je med drugim na X zapisal, da gre za “ostanek komunistične ureditve. Inkvizicija za neposlušne, brez instance za zagotavljanje pravne varnosti. Ker nismo imeli večine, tega nismo uspeli zakonsko spremeniti.”
Notranje varnostni postopek je v nebo vpijoč primer zlorabe sistema v @policija_si .Ostanek komunistične ureditve.Inkvizicija za neposlušne,brez instance za zagotavljanje pravne varnosti.Ker nismo imeli večine tega nismo uspeli zakonsko spremeniti. https://t.co/ekPRNCoCxV
— Aleš Hojs (@aleshojs) December 28, 2024
Protokolarna vozila v osebne namene
Eden izmed izpostavljenih primerov nepravilnosti je uporaba protokolarnih vozil, ki naj bi jih v nasprotju s pravili uporabljala Maja Ciperle, vodja sektorja za odnose z javnostmi v službi generalnega direktorja policije. Po navedbah iz Tarče so jo vozili kot varovano osebo, čeprav za to ni imela podlage. Notranjevarnostni postopek zoper njo naj bi se ekspresno hitro zaključil brez ugotovitev nepravilnosti, kar vzbuja dvome glede enakopravne obravnave zaposlenih. Omeniti velja, da je Maja Ciperle poročena z Igorjem Ciperletom, namestnikom generalnega direktorja policije, kar po mnenju vira kaže na favoriziranje oseb, povezanih z vrhom policije.
Po tem se vedno znova pod vprašaj postavlja transparentnost in zakonitost delovanja slovenske policije. Očitki o prirejanju notranjevarnostnih postopkov in uporabi javnih sredstev v zasebne namene mečejo senco na ugled institucije, ki bi morala zagotavljati varnost in pravno državo.
A. H.