Na območju, kjer je predvidena gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II), so predstavili potek arheoloških izkopavanj. V tem delu raziskujejo območje dveh stanovanjskih objektov – insul, kjer so med drugim našli ostanke bazena in sistema talnega ogrevanja. Primerke drobnih najdb so razstavili v Spomeniškovarstvenem centru ZVKDS.
Arheologi na območju načrtovane NUK II od oktobra dalje raziskujejo dele dveh stanovanjskih objektov znotraj obzidja antične Emone in območje ceste, ki je vodila med njima. Na območju ene od insul oziroma stanovanjskih enot so odkrili bazen iz 4. stoletja, velik približno 6 krat 6 metrov, ki je bil vkopan skoraj 80 centimetrov globoko, ter prostore, v katerih so odkrili ostanke hipokavsta oziroma sistema talnega ogrevanja.
Na območju druge izmed stanovanjskih enot medtem odkrivajo šele zgornje plasti, vendar se že kažejo prostori z bogatim interierjem in z ostanki mozaikov, je na današnji predstavitvi povedal vodja arheoloških izkopavanj Blaž Orehek. Ob tem so našli tudi številne drobne najdbe, ki so jih postavili na ogled v bližnjem Spomeniškovarstvenem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Med njimi so predvsem predmeti iz vsakdanjega življenja, kot so deli nakita, posodja in steklenih predmetov, med takratnimi hišami pa odkrivajo tudi večje količine gradbenega materiala.
Arheologi na območju nove NUK II raziskujejo v delu, ki v preteklosti še ni bil raziskan ali pa je bil raziskan le delno. Na tem območju so sicer prvič raziskovali že v začetku 20. stoletja, prve raziskave v sklopu priprav na gradnjo NUK II pa so potekale leta 1990. Nadaljevale so se nato konec 90. let in še v letu 2008.
Območje se nahaja znotraj rimske Emone, ki je bila zgrajena na ravnini med Rožnikom in grajskim hribom. Kot je povedal Orehek, je izgradnja mesta izgledala tako, da so pripravili izravnan plato iz rjave ilovice, premešane s prodom, tu pa so zgradili obzidje, stolpe, obrambne jarke in začrtali linije cest. Znotraj območij so bile zazidalne parcele oziroma zazidalni otoki insule. V prvih letih našega štetja so bile stavbe večinoma zidane, ponekod tudi lesene, potem je bila v sredini prvega stoletja prva večja prenova, ko so vse insule postale zidane, z novo večjo prenovo v 4. stoletju pa so nekatere dobile tudi javni značaj, kot je kopališki kompleks.
STA