Avstralska cenzorka zahteva cenzuro brutalnega umora mlade Ukrajinke

Datum:

Avstralska komisarka za e-varnost Julie Inman Grant je platformi X zagrozila z astronomsko globo v višini 825.000 ameriških dolarjev na dan, če ne bo takoj odstranila 23 objav, ki vsebujejo posnetke nadzornih kamer brutalnega umora ukrajinske begunke Irine Zarutske, ki ga je v ZDA zagrešil temnopolti morilec.

Gre za velik škandal, ki razkriva globalne tendence medijske cenzure in očitno zlorabo moči za utišanje svobode govora in omejevanje dostopa do pomembnih informacij. Zveza za svobodo govora Avstralije (FSU) je zoper njeno zahtevo vložila tožbo, saj trdi, da gre za kršitev ustavne svobode politične komunikacije, diskriminacijo in zlorabo moči.

Predstavnica komisarke je 26. septembra Elonu Musku poslala obsežno 20-stransko obvestilo o odstranitvi vsebine, ki ga je X nato posredoval prizadetim uporabnikom. Med njimi so bili belgijski nacionalist Dries Van Langenhove in ameriški medijski voditelj Alex Jones, čigar vodni žig se je pojavljal na več videoposnetkih. Obvestilo, ki ga je pregledal portal Noticer News, zahteva odstranitev ali vsaj geografsko blokado posnetkov za avstralske uporabnike, saj so bili ti v Avstraliji “zavrnjeni kot klasifikacijski” – torej označeni kot prepovedana vsebina.

Van Langenhove je v četrtek javno razkril ta poskus globalne cenzure, v soboto pa je na X-u delil celotno pismo in svoja sledilca vprašal: “Za koga se ima Julie Inman Grant?” Med 23 tarčo objavami so bile tudi tiste nizozemske politične komentatorke Eve Vlaardingerbroek, malezijskega komentatorja Iana Milesa Cheonga, britanskega komentatorja Basila the Greata, ameriškega komentatorja Pata Graya ter novinarja Nicka Sortorja. Cheong se je ostro odzval: “Julie Inman Grant misli, da je lastnica interneta.”

Obvestilo jasno opozarja na posledice neupoštevanja: “Neupoštevanje lahko povzroči izvršilne ukrepe, vključno z začetkom postopka civilne kazni za odredbo o civilni kazni do najvišje kazni 825 tisoč avstralskih dolarjev (približno 511 tisoč evrov) za posamezno kršitev s strani pravne osebe.” Podjetju X je bila dana le 24-urna rok za izpolnitev zahtev, kar kaže na avtoritaren pristop, ki spominja na totalitarne režime.

Dries Van Langenhove je v tem kontekstu razkril fotografijo Julie Inman Grant z Ylvo Johansson, nekdanjo švedsko komunistko in sedanjo evropsko komisarko za migracije. Johanssonova, ki zagovarja množične migracije in migracijski pakt EU, ki bi kriminaliziral kritiko le-teh, je po Van Langenhoveovih besedah povezana z Julie Inman Grant, kar nakazuje ideološko ozadje njene cenzure na platformi X. Zaključil je z opozorilom: “Te komuniste moramo izriniti z oblasti, preden bo prepozno.”

Foto: X

Po poročanju Notice News si je neizvoljena ameriška birokratinja Julie Inman Grant na račun avstralskih davkoplačevalcev zagotovila letno plačo v višini 450 tisoč dolarjev za vodenje kampanje proti svobodi govora. Nekdanja uslužbenka Microsofta in Twitterja, zdaj kot avstralska komisarka za e-varnost uvaja stroge starostne omejitve za družbena omrežja (veljavnost od 10. decembra) in obvezno preverjanje starosti v iskalnikih, kar je povezano z domnevnim globalnim “oglaševalskim kartelom” za utišanje kritik radikalne ideologije spolov v šolah. Elon Musk jo kritizira zaradi poskusov globalne cenzure, saj je X prisilila k brisanju domnevno nezakonitih videoposnetkov in zagrozila z globo 800.000 USD zaradi objave, ki je biološko žensko označila za žensko, kar razkriva njeno absurdno poseganje v svobodo govora.

Zveza za svobodo govora Avstralije (FSU) se je na njeno zahtevo ostro odzvala. Na platformi X je objavila nit, v kateri je dokumentirala tožbo proti Julie Inman Grant zaradi poskusa cenzure. FSU izpodbija 20-stransko zahtevo in trdi, da gre za kršitev ustavne svobode politične komunikacije, diskriminacijo in zlorabo moči, saj podobne vsebine predvajajo mediji, kot so CNN in BBC, in to brez omejitev.

Tožba, vložena na upravnem sodišču, poudarja, da cenzura cilja politične razprave o migracijah in kriminalu, ne le nasilne vsebine. FSU poziva k podpisu peticije in poročanju o cenzuri, nit pa je dosegla visoko angažiranost, kar odraža širši boj proti omejevanju svobode govora.

A. H.

Sorodno

Zadnji prispevki