Na nedavnih parlamentarnih volitvah pri naših severnih sosedih so avstrijski svobodnjaki (FPÖ) dosegli zgodovinsko zmago. A ker z 29-odstotnim deležem glasov niso uspeli doseči večine v parlamentu, nujno potrebujejo koalicijskega partnerja. Kot že videno marsikje drugod pa se tudi tukaj desnica sooča z izključevanjem, saj so voditelji drugih strank izrazili nezainteresiranost za sodelovanje.
Avstrijski predsednik republike Alexander Van der Bellen, 80-letni nekdanji vodja Zelenih, je že lani izrazil zadržke glede stranke FPÖ zaradi njene nepripravljenosti obsoditi rusko invazijo na Ukrajino in njenega nasprotovanja sankcijam proti Moskvi. Namignil je tudi, da morda ne bo dovolil, da 55-letni vodja FPÖ Herbert Kickl postane kancler.
Kickl je predsednika pozval, naj sledi ustaljeni praksi in najprej pozove zmagovalno stranko k oblikovanju vlade, vendar Van der Bellen pravi, da za to ne obstaja obveza, čemur potrjujejo tudi ustavni strokovnjaki.
Predsednik je v svojem nedeljskem nagovoru, v katerem je stranke pozval, naj se medsebojno posvetujejo, poudaril pomen spoštovanja “stebrov njihove liberalne demokracije”, kot so vladavina prava, pravice manjšin, neodvisni mediji in članstvo v Evropski uniji. Politični nasprotniki Kickla in FPÖ po navedbah Reutersa trdijo, da naj bi omenjene vrednote zmagovalci volitev spodkopavali. Kickl pa medtem nasprotno vztraja, da njegova stranka predstavlja edinega pravega zagovornika avstrijske suverenosti in nevtralnosti.
Politična analitičarka Kathrin Stainer-Hämmerle iz Univerze uporabnih znanosti v Celovcu meni, da so predsednikove besede seveda predstavljale signal, ki ga je po njeno mogoče razumeti na dva načina: “Po eni strani bi to lahko pomenilo, da Svobodnjaški stranki ne sme biti dovoljeno vladati. Ne verjamem, da je predsednik želel iti tako daleč … Lahko pa bi pomenilo tudi, da želi, da nekatere točke nujno postanejo del bodočega vladnega programa.”
Predsednik pozval k iskanju partnerjev
Urad predsednika republike se ni takoj odzval na prošnjo za komentar glede teh izjav, kar je nakazalo, da bi proces oblikovanja koalicije lahko trajal dlje, kot je običajno (dva ali tri mesece). Po volitvah leta 2019, ko so vladajoči konservativci zmagali z večjo prednostjo, je Van der Bellen že po nekaj urah izjavil, da bo seveda pozval zmagovalno stranko k oblikovanju koalicije, kar je storil osem dni kasneje. Tokrat ni podal nobenih podobnih usmeritev. Izpostavil je, da mora stranka brez večine “prepričati druge – potencialne vladne partnerje in tudi predsednika”, če želi oblikovati vlado, kar še bolj poudarja njegovo osrednjo vlogo v procesu.
Kickl je v nedeljo dejal, da mora Van der Bellen upoštevati, da je FPÖ na volitvah zmagala. “Ta ustava ne temelji na načelu samovolje, temveč na ravnovesju moči,” je ob tem izpostavil. A če Kickl ne bo uspel najti partnerja za sodelovanje, se lahko dogodi, da vladajoča koalicija ne bo odsevala volje ljudi.
Ž. N.