Evropska komisija razporeja 7,4 milijarde evrov nevladnim organizacijam (NVO) po vsej Evropi. Kot poroča avstrijski Kronen Zeitung, se to odvija praktično brez nadzora ali preglednosti.
V sosednji Avstriji so se dokopali do tajnega seznama prejemnikov sredstev, ki buri duhove. Med prejemniki so se namreč znašle tudi organizacije, ki spodbujajo nezakonite migracije, srednjeazijske lezbijke in celo teniški klub.
Pressefeuer poroča o pretresu v državi, ki je posledica poročanja Kronen Zeitunga. Izkazalo se je, da je med letoma 2019 in 2023 iz Bruslja v avstrijske organizacije steklo več kot 270 milijonov evrov, kar pa sproža vprašanja o preglednosti in uporabi teh sredstev.
Nenavadno razporejanje sredstev
Seznam sredstev EU, ki so pritekla v Avstrijo, je dolg in hkrati nenavaden. Zneski, ki so jih prejeli nekateri, so bili naravnost astronomski. Medtem ko je Care Österreich od bruseljskega “finančnega kolača” prejel več kot 75,6 milijona evrov, se je Mednarodni inštitut za uporabne sistemske analize razveselil 46,1 milijona evrov. Caritas Österreich je prejel več kot 20,4 milijona evrov.
Na dolgem seznamu so se po poročanju Unzensuriert znašli tudi športni klubi, kot sta Vienna Capitals in klub Ossiach, ki sta prejela 600.000 evrov, kjer ni znano, ali je bil denar klubu na voljo za strategijo za premagovanje občutkov krivde ali za kmetijstvo v Ossiachu.
Ko se je Evropsko računsko sodišče lotilo 7,4 milijarde evrov težkega financiranja NVO-jev, Evropski parlament očitno sploh ni vedel, kdo, kaj in zakaj prejema ta sredstva. Zdaj naj bi nastala delovna skupina s 13 poslanci v Odboru za nadzor EU, ki bo pregledala ta finančni škandal.
“Ustanovite nevladno organizacijo in denar je tam,” je v zvezi z razkritjem poročal Kronen Zeitung, ki se sprašuje, kako je mogoče, da javnost ne sme izvedeti, kakšni zneski davkoplačevalskega denarja so šli kateri organizaciji, ki potem služi kot orodje za tuje interesne skupine in lobiste. Verjetno pa bo težko razložiti, zakaj je Evropsko-srednjeazijsko lezbično združenje v Avstriji prejelo 6,215 milijona evrov ali zakaj je Inštitut za primerjalne raziskave Evrazije prejel okoli 810.000 evrov. (Celoten seznam je dostopen tukaj).
Že kar nekaj časa financiranje nevladnih organizacij povzroča polemike v politiki. V zadnjih desetletjih je Evropska unija vse pogosteje šla v uvajanje programov za podporo nevladnim organizacijam z namenom spodbujanja socialne kohezije in demokratične udeležbe. Vendar ti programi niso brez kritik, saj se pogosto dojemajo kot premalo pregledni in ranljivi za zlorabe.
FPÖ zahteva pojasnila
Avstrijska svobodnjaška stranka FPÖ je v luči razkritja romanja sredstev avstrijskim nevladnikom kritična. Generalni sekretar stranke Michael Schnedlitz obtožuje vlado, da prikriva plačila nevladnim organizacijam in lobističnim skupinam. Trdi, da bi se ta sredstva precej bolje porabila za upokojence, družine in delavce. Stranka je podala zahtevo, naj se razkrije vladna poraba za te organizacije.
Državljani ogorčeni
Razkritja o plačilih nevladnim organizacijam in lobističnim združenjem so sprožila ogorčenje med številnimi državljani. Mnogi se namreč počutijo zapuščene s strani vlade, saj menijo, da se javna sredstva ne uporabljajo v javnem interesu. Še posebej so prizadeti upokojenci in družine, ki se zaradi vladnih varčevalnih ukrepov počutijo prikrajšano.
FPÖ trdi, da bi se z zmanjšanjem plačil nevladnim organizacijam lahko izognili številnim vladnim antisocialnim ukrepom. Mednje spadata zvišanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za starejše in skoraj podvojitev pristojbine za e-kartico.
Anonimni strokovnjak s področja politologije je pojasnil, da bi lahko trenutne razmere predstavljale zgolj vrh ledene gore. Poudaril je pomen natančnega spremljanja financiranja nevladnih organizacij in lobističnih združenj, da se zagotovi, da se sredstva dejansko uporabljajo za predvidene namene. Če vlada ne bo mogla povečati preglednosti na tem področju, bi to lahko po njegovo privedlo do izgube zaupanja ljudi v politične institucije.
Trenutna razprava o plačilih nevladnim organizacijam in lobističnim skupinam kaže, kako tesne so lahko povezave med politiko in interesnimi skupinami. Te povezave so pogosto potrebne za sprejemanje političnih odločitev, lahko pa vodijo tudi do navzkrižja interesov. A ključnega pomena je, da vlada s temi povezavami ravna pregledno, da bi ohranila zaupanje javnosti. FPÖ je obljubila, da bo še naprej pritiskala na vlado, naj razkrije plačila nevladnim organizacijam.
S. K.