Babiš, Janša, Plenković in Magyar o Evropi: “Moramo se odločiti, ali EU želi samo preživeti ali zmagati”

V okviru Blejskega strateškega foruma se je odvila razprava o vlogi Srednje Evrope pri oblikovanju reforme Evropske unije. V samem uvodu panela, ki so se ga kot govorci udeležili štirje premierji, poleg slovenskega še hrvaški, madžarski in češki premier, je bilo poudarjeno, da imajo naše države podobno zgodovino in da se dandanes soočamo s podobnimi izzivi. Omenjeno je bilo, da je bila Srednja Evropa po padcu komunizma obravnavana kot periferija Evrope in da smo, ko smo se pridruževali uniji, občudovali, celo idealizirali zahodne demokracije.

Vsi štirje premierji so bili povprašani, kakšen je njihov pogled na vlogo Srednje Evrope pri oblikovanju prihodnosti Evropske unije. Hrvaški premier Andrej Plenković je poudaril, da dejstvo, da ta panel sestavljajo štirje srednjeevropski predsedniki vlad, pravzaprav predstavlja glavno sporočilo Blejskega strateškega foruma in da na nek način predstavlja poskus, da se ostalim našim partnerjem sporoči, da srednjeevropske države postajajo močnejše, odpornejše, konkurenčnejše, bolj demokratične, vplivnejše in samozavestnejše znotraj Evropske unije. Povedal je, da je to omogočila podpora Zahoda, je pa res, da so za ta napredek zaslužne tudi države same. S tem, ko so sprejele potrebne reforme in uvedle strukturne spremembe, smo postali navznoter in navzven bolj povezani.

Ko gre za identiteto danes in Evropsko unijo, Plenković meni, da še vedno vsaka država zelo spoštuje lastno identiteto. “Ponosen sem, da sem Hrvat,” je dal vedeti in v zvezi s projektom evropske identitete navedel, da se je ta do sedaj znašel pod največjim vplivom sprememb in izzivov, s katerimi smo se soočali v zadnjih 10 do 12 letih. Omenil je migrantsko krizo, covid, Brexit, vojno v Ukrajini, krizo na Bližnjem vzhodu in dal vedeti, da bi morale države članice, ker vse to slabi EU, delati na tistem, kar nas povezuje. Slovenski premier Janez Janša je v svojem govoru spomnil na zlate čase EU, ki smo jim bili priča po veliki širitvi EU, tako kot Plenković pa je spomnil tudi na izzive, ki so spremenili podobo Evrope. Namesto da bi se po njegovih besedah v EU osredotočali na strateške zadeve, smo pričeli vse pretirano regulirati, kar pa po njegovi oceni predstavlja veliko težavo EU.

Zrel odnos do nezakonitih migracij v Srednji Evropi in vzhodnem delu Evrope po mnenju Janše predstavlja primer, na katerem bi se lahko učil Zahod. Pravi, da nismo bili tako naivni kot v zahodnih državah, ko je število prehodov pričelo predstavljati težavo. Varnost in obramba pa po njegovem predstavljata drugo področje. Na vrhu Nata v Bukarešti leta 2008 se namreč dve veliki evropski državi nista strinjali s potjo Ukrajine in Gruzije v Nato. Centralna Evropa pa je bila medtem tedaj poenotena (šlo je za strateški način razmišljanja), potem pa smo lahko videli, kako so se odvile zadeve v zvezi z Rusijo.

Češki premier Andrej Babiš meni, da Srednja in Vzhodna Evropa lahko igrata pomembno vlogo pri oblikovanju in reševanju Evrope v prihodnosti. Spomnil je, da se je pred leti pogovarjalo o nezakonitih migrantih, pa je težava dandanes še vedno prisotna. Problematiziral je Zeleni dogovor, v zvezi s katerim se je navajalo, da bo ta zadeval dobrobit narave in s tem vseh nas, a rezultat le-tega je, da ta uničuje našo industrijo. Ker življenje državljank in državljanov EU postaja vse dražje, Babiš meni, da bi se morali boriti skupaj, da pride do spremembe energetske strategije. Omenil je tudi, da ima Evropa težavo s konkurenčnostjo.

Čeprav madžarska vlada ni dolgo na oblasti, je ta po mnenju madžarskega premierja Petra Magyarja naredila že ogromno nalog, med drugim so uspeli kar precej zmanjšati proračunski deficit. Pravi, da je potrebno govoriti iskreno, se izogibati ideološkim vprašanjem, se soočiti z resničnimi težavami, ki nas pestijo, ter krepiti regionalno sodelovanje. Sam pravi, da je Madžarom v luči migrantske problematike težko pojasniti, zakaj Bruselj obravnava Madžarsko na tako nepošten način. Zaradi varovanja skupnih evropskih meja namreč morajo na dnevni ravni plačevati kazen. “Mislim, da to ni pošteno,” je bil jasen Magyar. Meni pa, da bi bilo sicer nujno v vseh državah vnovič vzpostaviti zaupanje med ljudstvom in politiko. “Mislim, da imamo priložnost, da smo center Evrope, ampak za to moramo skupaj že veliko postoriti.”

V zvezi z odnosom do evropskih voditeljev je Plenković povedal, da na Evropskem svetu vlada vzajemno spoštovanje, ne glede na to, ali gre za državo članico, ki je večja, manjša, bogatejša, revnejša, novo državo članico ali državo članico, ki je prispevala k ustanovitvi EU. Bolj pomembno se mu zdi, da se zadeve dobro argumentira, ko človek zaseda drugačno stališče, saj je le tako mogoče koga prepričati v svoj prav. Prav se mu tudi zdi, da se bolj delikatne izzive rešuje na Evropskem svetu, ker le-tega popolnjujejo ljudje, ki imajo demokratično legitimnost, ne pa na administrativni ravni. Janša je bil povprašan o tem, kako se je Evropska unija spremenila od takrat, ko smo se Evropski uniji pridružili. Pravi, da spremembe so vidne, a da niso nekaj nenavadnega, ampak normalnega, ker čas teče in se situacija spreminja. Vprašanje pa je, ali gre za spremembe na bolje ali slabše. Omenil je, da je pred nami oblikovanje proračuna EU in da je za to pomembno, da se pri ljudeh vzbudi zaupanje, da ima denar, ki ga ustvarijo, nek učinek. Janša zagovarja racionalno trošenje evropskih sredstev. V luči varnostnih tveganj je opozoril, da nastajajo nove prioritete, kar se nato odraža tudi v finančni perspektivi.

Magyar je dal v nadaljevanju debate med drugim vedeti, da bi se morali vrniti v čase ustanovnih očetov EU, da bi se skoncentrirali na resnične probleme ter izboljšali ekonomsko sodelovanje in konkurenčnost. Upa, da ni prepozno, ker je bilo v preteklosti sprejetih kar nekaj slabih odločitev. “Moramo se odločiti, ali EU želi samo preživeti ali želi zmagati,” je dal vedeti. Janša je omenil, da se mora Evropa dandanes kdaj boriti za stol pri mizi, včasih je bila zadeva drugačna in da se ni nič odločalo brez Evrope. Pravi, da sedaj poskušamo ujeti zamujeno zaradi napak v preteklosti, ko smo postali odvisni od poceni ruskih energentov in poceni izdelkov iz Kitajske. Zdrava pamet prihaja, dandanes pa iz vzhodnega dela Evrope. Prihodnost Evrope bodo po besedah Babiša določili izidi volitev naslednje leto (Poljska, Italija, Francija, Španija) in naslednji izidi evropskih volitev. S tem se je strinjal Magyar, ki pravi, da bo Madžarska v prihodnje delovala bolj konstruktivno, a da pri tem ne bo pozabila na uresničevanje lastnih interesov.

Ž. N.