Po tem, ko je premier Robert Golob bankam napovedal zakonsko obdavčitev bilančnih vsot v višini 0,2 odstotka, češ, da je to edini način, da pomagajo pri sanaciji poplav, je zdaj minister za finance napovedal “prisilno pomoč” tudi ostalim. Kaj torej prihaja? Končni obračun s kapitalizmom in podjetništvom?
Predsednik vlade Robert Golob rešitev za pomoč s strani bank vidi v novi obdavčitvi kljub drugim možnostim, ki bi bile za vse deležnike precej ugodnejše. Glede na to, da je Golobova vlada že doslej ustvarjala nemogoče pogoje za dobro delovanje gospodarstva, ne čudi, da je minister za finance Klemen Boštjančič napovedal “vojno” tudi ostalim. Banke so bile le prve na seznamu.
“Banke ne smejo in ne morejo biti edine, ki bodo nosile delež pri obnovi,” je dejal minister za finance za medije. Tu omenimo, da že zdaj velja, da bodo s solidarnostnimi sobotami oziroma prispevkom v proračun prispevala vsa podjetja in državljani. Vlada z obdavčevanjem še ni zaključila torej, očitno sledi “napad” tudi na druge. Boštjančič je na vprašanje, ali bodo obdavčili tudi denimo energetiko, dejal, da ima vlada na voljo različne ukrepe in da tam zaradi specifične lastniške strukture presežne dobičke poberejo na drugačen način, pri čemer je najbrž ciljal na izplačila dobička v obliki dividend.
Vlada že “dela analize, da bi ugotovila, ali so potrebni dodatni prispevki”
Vsekakor pa z bankami vprašanje prispevka podjetij za obnovo po poplavah še ni končano, saj je za N1 zatrdil, da “že delajo analize za primer, če bi bili potrebni dodatni prispevki, a če bo do tega prišlo, bo to skozi dialog z gospodarstvom”, je dejal minister. Spomnimo, da vlada s svojim delovanjem doslej ni ustvarjala ugodnih pogojev za gospodarstvo in podjetništvo, kar je še nedavno poudaril tudi univerzitetni profesor Boštjan M. Turk, ki je še nedavno dejal: “Takšni škodi, kot jo dela Sloveniji Golobova vlada z ustvarjanjem absolutno nepropulzivnih razmer, za razvoj tistega, kar naša družba najbolj potrebuje – svobodno podjetniško pobudo in svobodno podjetništvo, se ne more približati nobena naravna katastrofa,”
Obdavčili bi banke, čeprav obstajajo tudi drugi načini
Zakonska obdavčitev bank, ki jo je napovedal predsednik vlade, bo urejena v tako imenovanem zakonu o obnovi, ki bo obravnaval sistemske ukrepe za odpravo posledic največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije. Sprejet naj bi bil prihodnji mesec. Z davkom na bilančno vsoto namerava država zbrati 100 milijonov letno oziroma pol milijarde evrov v petih letih. Minister Boštjančič je namere vlade skušal pojasniti, češ, da “razumejo, da je bančni sektor zadržan do novih davčnih obremenitev”, a da si vlada želi, da bi tudi ostali prispevali k sanaciji. Precej brezsramna izjava ministra glede na to, da so že julija 2022, takoj po pričetku operativnega delovanja vlade Roberta Goloba, nevladne organizacije pričele prejemati vse več davkoplačevalskega denarja. Vanje pa so kanalizirali tudi evropska sredstva. V enem letu so te prejele kar 40 milijonov evrov več. Ta denar bi vsekakor prišel prav v tej situaciji, ampak se vlada na to ne ozira.
Vlada se ne zmeni za opozorila Fiskalnega sveta
Minister o novi obdavčitvi bank ni povedal kaj dosti, več bo znanega, ko bo spisan predlog zakona, je pa za enega od osrednjih medijev potrdil, da se bodo pri odmeri davka upoštevala že plačana prostovoljna vplačila bank v sklad SOS oziroma vplačila prispevkov bank za omenjeni sklad iz naslova solidarnostnih delovnih sobot ali solidarnostnega prispevka. Fiskalni svet je vlado večkrat opozoril na nerealistične rebalanse pa tudi proračunske prerazporeditve z novimi davki, vendar se Boštjančič s tem ne strinja. Davki naj bi bili »postranski« vir, v načrtu naj bi bilo namreč še vedno financiranje iz proračuna in zadolževanja. Boštjančič je dejal, da “Že zdaj vedo, da bo učinek krize na javne finance večji kot pri covidu.”
T. B.