Prihaja novo šolsko leto in ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino bo prvošolcem in dijakom prvih letnikov podarilo ustavo. Prvošolci bodo prejeli tudi slovensko zastavico. Napoved darila pa je vznejevoljila levico. Oglasilo se je združenje ravnateljev, nekdanji poslanec Levice se je vprašal, ali bodo dobili tudi Sveto pismo. Politični komentator Žiga Turk pa odgovarja, da to ne bi bila slaba ideja. Celo odlična.
Od napovedi deljenja ustav se je oglasilo celo združenje ravnateljev, ki je prepričano, da je deljenje ustav slaba ideja. Kot so zapisali, si nekateri prvošolci ne znajo zavezati niti vezalk, bralno razumevanje pa se razvija do tretjega razreda. A noben pri pravi pameti ne pričakuje, da bodo prvošolci brali, še manj razumeli ustavna določila. Teh ne razumejo niti nekateri odrasli državljani in državljanke, nekateri so celo politično aktivni. Gre predvsem za simbolično darilo ob vstopu v šolo, v proces, ki otroka socializira v družbeno življenje. S tem pa tudi za privzgajanje domoljubja.
Minister Borut Rončevič je nasprotovanje deljenju ustav prvošolcem in dijakom ocenil kot čudaško. “Slovensko domoljubje ni nekaj, česar bi se morali sramovati ali opravičevati. Pomeni spoštovanje lastne države, njenega jezika, kulture, zgodovine, simbolov in ustavnega reda. Prav šola je prostor, kjer morajo mladi razvijati zavest o tem, komu pripadajo in kaj jih povezuje. To delo bomo opravili. Ni popuščanja,” je dejal o nasprotovanju deljenju ustav. V tem stilu je tudi pred časom napovedal, da bo morala odslej pred vsako šolo viseti tudi slovenska zastava.
Na napoved pa se je odzval tudi nekdanji minister, univerzitetni profesor in politični komentator Žiga Turk. Z zapisom na družbenem omrežju X, da bi morali otroci za darilo dobiti Sveto pismo, saj gre za temeljni tekst zahodne civilizacije. Tako je zapisal: “Sveto pismo – temeljni tekst Zahodne civilizacije – je odlična ideja. Morda kot darilo za opravljeno malo maturo. Ali kot darilo tistim, ki se vpišejo na gimnazije.”
Na X se je nato oglasil raper Rok Terkaj, z umetniškim imenom Trkaj. Sicer tudi sam po izobrazbi teolog, ga je med vrsticami obtožil napeljevanja ministra Rončeviča k neustavnemu dejanju. 7. člen ustave namreč pravi, da so država in verske skupnosti ločene, enakopravne in da je njihovo delovanje svobodno.
Je torej poziv k deljenju Svetega pisma hkrati poziv k neustavnemu dejanju? “Seveda ne. Ustava ne prepoveduje širjenja učnih gradiv,” mu je odgovoril Turk.
“Uvodoma je treba ugotoviti, da knjig ne deli verska skupnost, ampak država. Torej do poseganja struktur verske skupnosti v državno upravljanje ne pride. Ustavnopravno glede ločitve vse ok. Enakopravnost verskih skupnosti je nekaj takega kot enakopravnost državljanov. Saj smo vsi enakopravni, ampak tiste, ki so za skupnost pomembni, cenimo bolj kot druge in jim država namenja določene ugodnosti, nagrade, plače, zaposlitve. V Sloveniji je avtohtona katoliška vera, v delu tudi evangeličanska in ta oblikuje slovenskega človeka in družbo. Kot ima poseben položaj slovenski jezik, desetiški sistem, meter-gram-sekunda, vožnja po desni, 24 urno zapisovanje ure, tako je “naše” tudi katolištvo. Torej tudi glede enakopravnosti, ki je ne smemo mešati z enakostjo, vse ok,” je še zapisal.
Deljenje verskih tekstov iz drugih civilizacijskih okolij, kot sta denimo Koran in Bhagavadgita, je zavrnil. Z odgovorom, da je to povsem nesmiselno, saj te knjige k ohranjanju slovenske kulture do zdaj niso doprinesle popolnoma nič.
“Vprašanje pa je, ali sedaj Žiga napeljuje Ministra za šolstvo k neustavnemu dejanju kot takem?”
Seveda ne. Ustava ne prepoveduje širjenja učnih gradiv.
“Če sprejememo njegov predlog, ali se enako strinja, da so vse verske skupnosti enako tretirane, ali gleda skozi…
— Žiga Turk (@ZigaTurk) August 23, 2026
Domoljublje je potrebno privzgojiti
Deljenje ustave, celo Svetega pisma, ne bi smelo biti sporno. Ustava je temeljni pravni dokument države, a ne zgolj to. Skoznjo se kanalizirajo vrednote, na katerih je bila zgrajena moderna samostojna Slovenija. Človekovo dostojanstvo, svoboda, enakost pred zakonom, človekove pravice, demokracija, pravna država. Otrok teh vrednot v prvem razredu še ne more razumeti, kot izpostavljajo v združenju ravnateljev. Kot že rečeno, gre za simbol pripadnosti politični skupnosti – Sloveniji. Lahko pa darilo ustave ustvari čustveno navezanost nanjo in s tem posredno tudi privzgaja domoljubje samo po sebi. To bi moralo zadostovati, dokler ne bodo razvili zadostnega bralnega razumevanja. Takrat jih bo čakala na knjižni polici, da jo prelistajo in preberejo. In reagirajo, ko bodo v družbi zaznali kršitve ustave.
Iz podobnega razloga bi bilo smiselno podariti tudi Sveto pismo. Ne v obliki zahteve po verski opredelitvi, pač pa zato, ker je Sveto pismo eden izmed temeljnih dokumentov zahodne civilizacije. Evropski živelj se je skoraj 2 tisoč let razvijal v okviru krščanstva. Naše pojmovanje človekovega dostojanstva, dobrodelnosti, odnosa do bližnjega, odpuščanja, resnice, odnosa do presežnega izvira med drugim tudi iz Svetega pisma. To je tudi odločilno zaznamovalo našo umetnost, filozofijo, politično misel… Denimo, brez poznavanja svetopisemskih zgodb ne moremo razumeti Danteja.
In končno, Sveto pismo je vplivalo tudi na slovensko ustavo. Bili so še drugi vplivi, denimo grško-rimska dediščina, razsvetljenstvo, liberalizem in demokratična tradicija, slovenska narodna zgodovina… A med naštetimi zgodovinskimi vplivi ima krščanstvo prav posebno mesto. Darilo ustave bi otroku simbolno predstavilo politični in pravni okvir skupnosti, v kateri živi. Sveto pismo pa enega ključnih kulturnih in zgodovinskih virov civilizacije, iz katere je ta skupnost nastala.
S. K.