Savdijke so zbrale pogum in spregovorile o peklenskih razmerah v tamkajšnjih domovih za neposlušne ženske, ki so kot zapori. Ženske, ki jih tja napotijo družinski člani, ki si želijo njihovo rehabilitacijo, vztrajajo, da se tam izvajajo tudi bičanje, osamitev in ostale oblike zlorabe.
Sarah Al-Yahia, ki si prizadeva za ukinitev teh domov, je za medij Guardian povedala, da ji je oče kot otroku grozil, da jo bo poslal v ustanovo Dar al-Re’aya, če se ne bo podredila njegovim spolnim zlorabam. “Če si spolno zlorabljen ali zanosiš zaradi brata ali očeta, te pošljejo v Dar al-Re’aya, da zaščitijo družinski ugled.”
Iz obupa se zatekajo v samomor
Organizacija za človekove pravice ALQST izpostavlja, da ženske lahko v ustanovah kaznujejo z osamitvijo in bičanjem, če se ne “spravijo” s tistimi, ki jih zlorabljajo. Znotraj teh domov so dokumentirali širše primere zlorab in zanemarjanja: podhranjenost, slabo higieno in zdravstveno oskrbo, zlorabe in brutalnost, pretirano uporabo samic ter poniževanje. V zadnjih letih so poročali tudi o več primerih samomorov ali poskusov samomora.
Domovi obstajajo že od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Sprva so jih predstavljali kot rehabilitacijska “zavetišča” za ženske, ki so obtožene ali obsojene storitve določenih kaznivih dejanj. Vanje po poročanju Daily Maila nameščajo ženske, stare med sedem in 30 let. Organizacije za človekove pravice pa danes opozarjajo, da ti domovi služijo predvsem kot zapori za mlade ženske in dekleta, ki naj bi postale prestopnice ali pa so jih njihovi moški skrbniki obtožili neposlušnosti.
Mlada Savdijka, ki je uspela pobegniti v izgnanstvo, je za Guardian povedala, da so ti domovi ženskam po državi dobro poznani. “To je kot pekel,” je povedala in spomnila, da je poskušala storiti samomor, ko je izvedela, da jo bodo peljali tja. “Vedela sem, kaj se dogaja ženskam tam, in si rekla, da tega ne bom preživela.” Povedala je, da ženske ob prihodu povsem slečejo za namene pregleda, jim testirajo deviškost in dajo pomirjevala, da lažje zaspijo.
Bičanje sledi tudi, če je ženska na samem ujeta z drugo žensko
Ženske po njenih besedah ne nagovarjajo po imenih, ampak po številkah. Spominja se primera, ko so žensko bičali, ker je izrekla svoj priimek. “Če ženska ne moli, je bičana. Če jo ujamejo samo z drugo žensko, jo bičajo in obtožijo, da je lezbijka. Stražarji se nato zberejo in gledajo, ko dekleta bičajo,” je povedala.
Pred desetimi leti so v enem od domov našli žensko, ki se je obesila v svoji sobi, za seboj pa pustila sporočilo: “Odločila sem se umreti, da ubežim peklu.” “Umreti je bolj usmiljeno, kot živeti v tem zavetišču. Hrana, ki bi morala biti najosnovnejša stvar, ni dostopna,” je v zvezi z razmerami povedala ena od zapornic. Nekdanja zapornica je leta 2018 za medij MBC povedala, da so jo po zaužitju pokvarjene hrane prisilili jesti lastno bruhanje. Povedala je tudi, da v notranjost spustijo tudi moške, da jih tepejo. Včasih pride tudi do spolnega nadlegovanja, a če žrtve o tem poročajo, jim nihče ne prisluhne.
Medtem ko kraljevina Savdska Arabija javno slavi krepitev vloge žensk in predseduje organu ZN za enakost spolov, organizacija za človekove pravice ALQST svari, da zagovornike pravic žensk sistematično kaznujejo zaradi izrečenih stališč. Neka ženska je za Guardian povedala, da so jo odpeljali v Dar al-Re’aya, potem ko se je pritoževala nad očetom in bratoma. Nato naj bi bila v zavodu zlorabljena in obtožena, da je s svojimi objavami na družbenih omrežjih o pravicah žensk osramotila svojo družino. V zavodu so jo zadržali, dokler se njen oče ni strinjal, da jo lahko izpustijo. Pri ALQST pojasnjujejo, da lahko dekleta in ženske iz Dar al-Re’aya izpustijo le v skrbništvo moškega sorodnika.
Ko ženske v Dar al-Re’aya dopolnijo 30 let, jih prestavijo v gostujočo ustanovo Dar al-Theyafa. Ženske, ki bežijo pred zlorabami, so tako pogosto prisiljene preživeti življenje v teh taborih ali pa se vrniti v dom, kjer jih zlorabljajo. Čeprav se je država odprla turistom iz Zahoda in deluje bolj liberalno, pa Daily Mail navaja, da se razmere v zadnjih letih skorajda niso spremenile. V poročilu ALQST iz leta 2021 so ženske opisale, da so jih kaznovali tako, da so morale na mestu stati skupaj kar šest ur, ker naj bi bile neposlušne. Ženske naj bi spodbujali, da se spravijo s tistimi, ki so jih zlorabljali, vsako upiranje temu pa so kaznovali z ostrimi ukrepi, vključno z rednim bičanjem in osamitvijo.
Nekdanja zapornica Kholoud Bariedah je leta 2019 za Business Insider opisala svojo izkušnjo v teh zaporih. Povedala je, da je bila leta 2006 pri 19 letih poslana v center, kjer je bila obsojena na dva tisoč udarcev z bičem in štiri leta zapora, ker je pila alkohol na zabavi z moškimi, s katerimi ni bila v sorodu. Po pobegu v Nemčijo je povedala: “Vedela sem, da če bom kar koli o tem povedala v Savdski Arabiji, se bom vrnila nazaj v zapor.”
Ž. N.