V petek je obrambni minister Karl Erjavec (DeSUS) podpisal odstavitev poveljnika sil Slovenske vojske, brigadirja Mihe Škerbinca. Razrešitev mu je predlagala načelnica generalštaba Alenka Ermenc. Ermenčeva je pred tem predsedniku republike Borutu Pahorju skupaj z Erjavcem predala poročilo, da vojska tudi lani ni bila sposobna resnega konflikta, in zanikala, da bi imela resne težave z zdravjem. Zanikala je tudi, da bi vojska na Počku s streljanjem kršila pravila, kar jim je očital Erjavec. Napovedala je, da bo tožila novinarje, ki so pisali, sklicujoč se na informacije Dela, da je že dalj časa odsotna, da naj bi bila nekaj časa na Polju. To je poročal Bojan Požar.
Minister Erjavec je imel zadnje čase nekaj političnih težav, ker je na vadišču Poček pri Postojni vojska, imeli so mednarodne vojaške vaje, streljala tudi ponoči, kar je zmotilo lokalno prebivalstvo in župana Postojne Igorja Marentiča. V Postojni, čeprav imajo od vadišča finančne koristi, lokalni politiki vojakom iz bogatih držav članic Nata, ki se tam urijo, zadnja leta ostro nasprotujejo. Ko je tam nekoč podobno vadila jugoslovanska vojska, podobnih težav ni bilo. Vojaški spopadi pa so tudi ponoči. Erjavec je protestiral, da je šlo pri nočnem streljanju za samovoljo vojske, in napovedal ukrepe. Iz ministrstva zdaj širijo govorice, da naj bi Škerbinca Erjavec zamenjal zaradi nočnega streljanja. A zdi se, da je to le precej prozoren izgovor. So razlog lokalci v Postojni, ki se požvižgajo na interese Nata, se pa v preteklosti niso na interese JLA, ali pa je pravi razlogi v veliko vplivnejši velesili kje na Vzhodu? Neuradno je slišati, da je Škerbinca preprosto odstavil “proruski” lobi.
Bizarnost vodenja obrambe države kaže podatek, da je v začetku leta isti Erjavec Škerbincu čestital, ker je prevzel vodenje. Tako hitro se najpomembnejših voditeljev v resnih institucijah ne menja, ker to ruši strokovnost. Škerbinc sodi med oficirje, ki se niso šolali v jugoslovanski armadi, in tudi ni nič kriv za slabe ocene vojske zadnja leta. Te so posledica dramatičnega znižanja vojaškega proračuna po letu 2010. Škerbinc se je v preteklosti vojaško šolal v ZDA, kot oficir je služboval na Kosovu in v Izraelu. Konec leta 2014 je prevzel položaj namestnika direktorja oddelka za vojaško načrtovanje in vojaško politiko vojaškega odbora zavezništva Nato. Za to visoko funkcijo v Bruslju, ki je po pomenu v drugi dimenziji kot slovenski obrambni minister, je bil izbran med tremi kandidati. Pred tem je vodil prvo brigado slovenske vojske. Neuradno je slišati, da so ga zadnje dni sumili celo, da naj bi širil govorice o zdravstvenih težavah načelnice generalštaba, ki so pricurljale v medije. A pri teh je precej bolj verjetno, da so bili interesi, da se širijo govorice in da se načelnico odstavi, veliko višje v politiki. Denimo pri Erjavcu samem. Zgodbo, da načelnice že dolgo ni opaziti, je najprej objavilo Delo, ki informacije praviloma pridobiva bolj z leve. Na posnetku sta Erjavec in Ermanova ob predaji poročila o še naprej slabi opremljenosti in sposobnosti vojske v lanskem letu Borutu Pahorju:
Ko Erjavec uporabi argumente Škerbinca
Iz Bruslja je v času prejšnje vlade Mira Cerarja Škerbinc precej kritično kot nestrokovne ocenjeval postopke kupovanja osemkolesnikov 8×8 boxer. A nakup, ker vojska vozila in oborožitev potrebuje, je prejšnja obrambna ministrica Andreja Katič (SD) nadaljevala, sporazum o nakupu boxerjev pa je tik pred prisego vlade Marjana Šarca obstal v državnem zboru, ker so iz Levice zagrozili, da ne bodo glasovali za Šarca, če bo koalicija prižgala zeleno luč za ta nakup. Levica nasprotuje oboroževanju vojske in zavezništvu Nato. Pozneje, ko je bilo že zamujeno, je obrambni minister Erjavec posel povsem odpovedal in se pri tem skliceval na argumente Škerbinca iz leta prej o pomanjkljivi strokovnosti, slabi taktični študiji, kakšna oklepna vozila država potrebuje …
Na dolžnost namestnika poveljnika sil v poveljstvu sil Slovenske vojske je bil imenovan brigadir Milan Žurman, ki bo do imenovanja novega poveljnika sil poveljeval silam Slovenske vojske.