Po poročanju ameriških in evropskih uradnikov Izrael očitno pripravlja napad na Iran, četudi brez podpore ZDA, kar bi lahko sprožilo širši konflikt na Bližnjem vzhodu. Zaradi bojazni pred eskalacijo so ZDA umaknile diplomate iz Iraka in odobrile prostovoljni odhod družinskih članov ameriških vojakov iz regije, medtem ko mednarodna skupnost opozarja na grožnjo destabilizacije.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu že mesece pritiska na administracijo predsednika Donalda Trumpa, naj izkoristi trenutek iranske ranljivosti za vojaški udar, a ta ni bila za to. Donald Trump si je namreč prizadeval za posredovanje pri dogovoru, ki bi Iranu preprečil izdelavo jedrske bombe, izraelska morebitna “akcija” pa bi to lahko ogrozila.
Izrael vidi priložnost v oslabljenih iranskih zaveznikih, kot sta Hezbolah in Hamas, ki sta bila močno prizadeta v nedavnih izraelskih operacijah, ter v poškodovani iranski zračni obrambi po zračnih napadih leta 2024. Po mnenju izraelskih uradnikov iranski jedrski program, ki naj bi bil blizu zmožnosti za proizvodnjo 10 jedrskih orožij, predstavlja nesprejemljivo grožnjo.
Kljub temu ni jasno, kako obsežen napad Izrael načrtuje in ali bi lahko brez ameriške podpore povzročil odločilno škodo iranskemu jedrskemu programu. Analitiki opozarjajo, da Iran postopno obnavlja svojo zračno obrambo, kar povečuje tveganje za izraelske operacije.
Iranski odziv in grožnje
Iran je že pripravil načrt za takojšen povračilni napad, ki bi vključeval izstrelitev stotin balističnih raket na Izrael, podobno kot oktobrski napad leta 2024, ki je povzročil omejeno škodo zaradi ameriške pomoči pri prestrezanju.
Iranski obrambni minister Aziz Nasirzadeh je opozoril, da so ameriške vojaške baze v regiji v dosegu iranskega orožja in da bi ZDA v primeru konflikta utrpele velike izgube. Iranska misija pri ZN je obsodila ameriške izjave kot “militarizem”, ki spodbuja nestabilnost. Iranski zunanji minister Abbas Aragči je napovedal “odločen” odziv na predlagano resolucijo Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE), ki obsoja iranski jedrski napredek. Resolucija, ki jo podpirajo ZDA, Velika Britanija, Francija in Nemčija, bi lahko privedla do ponovne uvedbe sankcij proti Teheranu.
Ameriška diplomacija in umik osebja
ZDA so zaradi zaskrbljenosti pred morebitnim izraelskim napadom in iranskimi povračilnimi ukrepi umaknile nebistveno osebje iz Bagdada ter pooblastile odhod družinskih članov diplomatov iz Bahrajna in Kuvajta. Ameriška letalonosilka Carl Vinson z več kot 60 letali, vključno z lovci F-35, ostaja v Arabskem morju, kar kaže na povečano vojaško pripravljenost.
Predsednik Trump je pred nekaj meseci zavrnil izraelske načrte za napad, saj si želi diplomatske rešitve, ki bi Iranu preprečile razvoj jedrskega orožja. Vendar je po iranskem zavračanju ameriškega predloga za postopno omejitev bogatenja urana izrazil manj optimizma o pogajanjih. Trumpov odposlanec Steve Brady Witkoff še vedno namerava sodelovati na pogovorih v Omanu, čeprav Iran vztraja pri “nesprejemljivem” stališču.
Mednarodna zaskrbljenost in gospodarske posledice
Velika Britanija je izdala opozorilo o povečanih grožnjah komercialnemu ladijskemu prometu v Perzijskem zalivu, Omanskem zalivu in Hormuški ožini, kar bi lahko vplivalo na globalno oskrbo z nafto. Cene nafte so se že dvignile nad 68 dolarjev za sod, kar je najvišja raven od aprila 2025, deloma zaradi Trumpovih carin in strahu pred motnjami v regiji.
Evropske države vztrajajo, da je jedrski sporazum iz leta 2015 še vedno izvršljiv z obnovljenimi sankcijami, medtem ko Iran trdi, da mu ameriški odstop od sporazuma leta 2018 daje pravico do opustitve zavez. Glasovanje MAAE o resoluciji o nezaupanju Iranu, predvideno za 13. junija 2025, bi lahko dodatno vplivalo na diplomatske odnose.
A. H.