Nekako je postalo že tradicionalno, da se slovenski oblastniki postavljajo na stran svetovnih teokratskih despotov in diktatorjev, namesto na stran civiliziranega sveta. Tudi pri vojni med Izraelom in Iranom – ki v resnici traja že od 7. oktobra 2023 – je podobno. Robert Golob se je zopet odzval, kot da pripada enemu od izrastkov iranske mreže (Hezbolah, Hutiji, Hamas …), ne pa zahodu. Pri tem je doživel pravi pogrom v Sloveniji – državi, katere težav ne zna rešiti in za dobro mero vsak dan ustvarja še nove.
V megalomanskem zapisu na socialnem omrežju X je predsednik vlade Robert Golob namreč zapisal: “Vse strani pozivam k prekinitvi sovražnosti in vrnitvi za pogajalsko mizo. Še dodatna eskalacija razmer na Bližnjem vzhodu predstavlja resno grožnjo še večji nestabilnosti že tako grozovite situacije na Bližnjem vzhodu in mednarodnemu miru. Nasilje in vojaški spopadi vodijo samo v še večje trpljenje nedolžnega prebivalstva Bližnjega vzhoda. Pridružujem se izjavi GS OZN, v kateri pravi, da sta edina pot mir in diplomacija.” Ni naključje, da se izgovarja prav na Antonia Guterreza, generalnega sekretarja OZN, saj je ta znan kot najboljši mednarodni prijatelj totalitarizmov, ki se zavzema za protiizraelska, protiameriška in protizahodna stališča. Noben drug zahodni voditelj ni na tak jasen način napadel Izraela in njegove pravice do obrambe. Še več: visoki predstavnik EU Antonio Costa je v svojem odzivu na dogajanje v Iranu eksplicitno omenil Izraelovo pravico do obrambe.
Tiho na strani Rusije, glasno na strani Irana in palestinskih despotov
Slovenska levica ne sme priznati, da je na starni fašistične Rusije, potem ko je ta izvedla invazijo na Ukrajino – to bi bilo mednarodno nesprejemljivo, čeprav jim včasih uide – spomnimo, kako je Golob v Bruslju pred dvema letoma osupnil prisotne, ko je rekel, da tudi Ukrajina noče prekiniti oboroževanja (!?), ali ko je zunanja ministrica Tanja Fajon povedala, da si ne predstavlja evropske varnosti brez Rusije in požela aplavz v Kremlju.

Podpora Iranu in antiizraelska drža pa je vseeno bolj “požegnana” kot podpora Rusiji, zato jo tudi javno izražajo. Seveda gre za povsem notranjepolitične manevre. Ulica, ki je postavila trenutno vlado, je trdno na strani islamskih despotov in od “svoje” vlade pričakuje enako.
Smeh v Sloveniji
Golob je sicer požel prave salve smeha v državi, ki bi jo moral voditi, pa mu to zelo slabo uspeva – v Sloveniji. “Človek ne zna narediti mira v Ribnici, bo pa naredil mir v svetu! #hvalaRobi,” je na socialnem omrežju X zapisal Rok Tuš. “Megalomanija v vsem svojem sijaju,” je zapisal uporabnik TineB. “Predstavlja resno grožno še večji nestabilnosti? Pa vi veste, kaj pišete? Grožnja komu? A se vam zdi, da je nestabilnost že tako ali tako ogrožena? Če ste hoteli napisati “grožnjo še večje nestabilnosti” (se pravi grožnjo česa?), pa se bo treba naučiti sklanjatve,” je zapisala Zlata Kraševec.
“Nevarnost 3. svetovne vojne je danes manjša, kot je bila včeraj. Kdor tega ne razume – temu ni pomoči,” je zapisal prvak opozicije Janez Janša. Poslanec SDS Andrej Hoivik je izpostavil govor Bogomira Ferfile, profesorja na FDV, ki je sicer v preteklosti razburjal z antizahodnimi stališči, a tudi on je jasno povedal, da je nek konsenz, da je bilo treba zaustaviti Iran pri izgradnji jedrske bombe, saj je šlo za “larifari”, da je ne bi razvili, saj so verjetno bogatili uran do 60 % in le nekaj tednov je potrebnih, da naredijo bombo. Celo tradicionalno antizahodni komentatorji se tokrat torej distancirajo od Goloba.

Ostal sam s svojo ulico
Golob sicer zadnje čase razburja s podpisom smešne “peticije za suspendiranje trgovinskega sporazuma z Izraelom”, ki so jo pripravili skrajno levi aktivisti, on pa se je prilepil nanjo. Gre za peticijo, ki v svoji vsebini meji že na antisemitizem. Z njo je Golob prestopil tisto mejo civilizacijsko sprejemljivega in jasno pokazal, da je – povsem oportunistično – zdaj na strani Irana in njegovih posrednikov na Bližnjem vzhodu. Ker pa obstaja velika verjetnost, da režim pade, je – tudi tokrat – najbrž stavil na napačnega konja. Morda slovenska diplomacija niti ni pričakovala takšnega mednarodnega konsenza na zahodu, da Iran ne sme proizvesti jedrske bombe.
I. K.
