Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je v intervjuju za Kyiv Independent poudaril, da je Rusija po napadu z droni 10. septembra na Poljsko v resnici “izgubila konfrontacijo”. Kljub temu da zavezništvo Moskvi ni zadalo povračilnega udarca, Sikorski ocenjuje, da je odziv zveze Nato pokazal pripravljenost in enotnost. Pri tem je izjavil, da je na mizi zopet ideja, ki jo je že ob začetku vojne v Ukrajini predlagal takratni slovenski premier Janez Janša – zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino.
Poljska je sestrelila le štiri od devetnajstih dronov, ki so vdrli v njen zračni prostor. Eden od njih je padel skoraj 400 kilometrov zahodno od ukrajinske meje. Takšen incident je prisilil zaveznike, da so proti poceni dronom (vrednim nekaj tisoč evrov) poslali bojna letala, vredna več milijonov.
Varšava je zato uradno zahtevala posvetovanja na podlagi 4. člena Severnoatlantske pogodbe, ki članicam omogoča razpravo o zaznani grožnji varnosti. To pa še ne pomeni aktivacije 5. člena, ki predvideva skupno obrambo v primeru napada na eno od članic.
NATO je 12. septembra napovedal novo operacijo odvračanja z imenom Eastern Sentry. A kot je dejal Sikorski, Rusija kljub napadu na članico zveze ni utrpela nobenih posledic: “Ker je bila povzročena le manjša materialna škoda in ker nihče ni umrl.”
Rusija blizu nevarne meje
Na vprašanje, ali bi smrt civilistov ali napad na letališče Rzeszow – ključno logistično točko za dobavo orožja Ukrajini – pomenil sprožitev 5. člena, je Sikorski pritrdil: “In prav tej meji se Rusija nevarno približuje.”
Poljski minister je dodal, da nekateri mediji že špekulirajo, da so bile poti dronov usmerjene proti Rzeszowu. “Naša prva dolžnost je zaščititi to vozlišče pred ruskimi sabotažami, vohunjenjem in fizičnimi napadi,” je dejal.
Tesnejše sodelovanje z Ukrajino
Sikorski je napad ocenil kot testiranje obrambnih zmožnosti zveze Nato. Ob tem je priznal, da se mora Poljska še bolje pripraviti na podobne napade. Že nekaj ur po njegovem intervjuju je ruski dron zašel tudi v romunski zračni prostor.
Ukrajina je Poljski ponudila pomoč pri razvoju elektronskega bojevanja in sistemov za prestrezanje dronov. Poljsko ministrstvo za obrambo je 12. septembra potrdilo, da bodo ukrajinski in poljski strokovnjaki skupaj vadili uporabo teh sistemov. “Putin je z napadom dosegel še nekaj: javnost zdaj upravičeno zahteva tesnejše sodelovanje z Ukrajino,” je dejal Sikorski.
Ideja o zaprtju zračnega prostora spet na mizi
Poljski zunanji minister je razkril, da se je v pogovorih z ukrajinskim kolegom Andriijem Sibiho znova pojavila tudi ideja o zaprtju dela ukrajinskega zračnega prostora z obrambo, nameščeno v državah Nata. “Mnenje se nagiba v to smer, da zračni prostor upravljamo skupaj,” je poudaril.
Ideja o vzpostavitvi območja prepovedi preletov (angleško No-fly zone; NFZ) nad Ukrajino je bila že leta 2022 omenjena tudi na izrednem zasedanju zunanjih ministrov zaveznic v Bruslju, predlagal pa jo je takratni predsednik slovenske vlade Janez Janša. A se zaveznice niso strinjale, da ne bi smelo biti zavezniških letal v zračnem prostoru nad Ukrajino niti zavezniških sil na ozemlju te države. Kaj je sledilo? Morilska genocidna vojna, ki traja že skoraj štiri leta in več kot milijon mrtvih, med njimi veliko civilistov, vedno bližje pa smo odprtemu konfliktu med zvezo Nato in Rusko federacijo. Očitno počasi tudi zahodne države ugotavljajo, da je imel Janša prav.
Februarja 2022 je Janša podal idejo o tristopenjskem načrtu, katerega prva točka je bila, da naj NATO zapre zračni prostor nad Ukrajino in tako odvzame ruski vojski strateško prednost. Kasneje je govoril o možnostih omejene “no-fly cone” (prepoved letenja) predvsem okoli strateških točk in humanitarnih koridorjev. Predlagal je, da bi se zgradila zaščita ukrajinskega neba vsaj za določene segmente, ne nujno popolnoma, ker bi bilo sicer preveliko tveganje eskalacije konflikta. Janša je poudarjal, da Ukrajinci potrebujejo sodobno protiletalsko orožje, da lahko branijo svoje nebo, namesto da se zanašajo le na prepoved preletov.
Če bi se z državnimi in mednarodnimi ukrepi (npr. zaprtje neba) ukrepalo, že preden je Rusija začela agresijo, bi to lahko odvrnilo invazijo ali vsaj zmanjšalo škodo, je takrat opozoril Janša. Zaprtje neba bi zmanjšalo možnosti za zračne napade (bombardiranje, raketne napade iz zraka ipd.), ki še danes povzročajo veliko civilnih žrtev in uničenje infrastrukture. Rusija bi izgubila del svoje premoči v zraku – nadzor nad zračnim prostorom je velika vojaška prednost, omogoča napade, zbiranje obveščevalnih podatkov, logistiko itd.
Če je zračni prostor delno zaščiten, se lahko varneje organizirajo transporti, humanitarni koridorji, evakuacije.
Če bi se takrat mednarodne sile, predvsem Nato, odločile za tako potezo, bi bil to močan signal, da agresija ni brez posledic, da je meja, ki je ne smeš prestopiti, in da se spoštujeta suverenost in mednarodno pravo.
Zveza Nato in drugi zahodni zavezniki so se takrat zbali ruskega rožljanja z jedrskim orožjem, za katerega se je hitro izkazalo, da gre za blefiranje. Bodo na koncu zahodni zavezniki vendarle ugotovili, kaj je treba storiti?
I. K.