Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS Matej Accetto se je po oceni sodnega sveta znašel med najprimernejšimi kandidati za mesto sodnika na Sodišču EU v Luksemburgu. Marsikdo se ob tem povpraša, če je tej oceni lahko botrovalo tudi to, da je v spornih okoliščinah glasoval proti zadržanju novele zakona o RTV, ki je omogočila politični prevzem nacionalnega medija.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sodni svet zaprosila za mnenje o prijavljenih kandidatih na razpis za mesto sodnika na Sodišču EU. Ti so po razgovoru prišli do zaključka, da vseh sedem izpolnjuje pogoje, kot najprimernejše kandidate pa so poleg Mateja Accetta označili še predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice Marka Bošnjaka in sodnika na Splošnem sodišču EU Damjana Kukovca, poroča STA.
Nekdanji sodnik na Splošnem sodišču EU Miro Prek, predstojnik katedre za mednarodno javno pravo na Univerzi v Maastrichtu Jure Vidmar, nekdanji državni sekretar in profesor na evropski pravni fakulteti Anže Erbežnik in pravnik z izkušnjami s Sodišča EU Saša Sever so po poročanju Dela in N1 med imeni ostalih kandidatov. Predsednici in prijavljenim kandidatom bo sodni svet tudi posredoval svoje mnenje.
V času, ko se je pojavila vest, da se je ustavni sodnik Accetto znašel med najprimernejšimi kandidati, se marsikdo spomni, kako se je v času, ko je slednji glasoval proti zadržanju novele zakona o RTV, govorilo o razlogu njegovega glasovanja. Spomnimo: čeprav je najprej po vložitvi zakona prišlo do začasnega zadržanja, saj je večina ustavnih sodnikov zelo dobro razložila, zakaj je zakon morebiti neustaven in zakaj bi takojšnje sprejetje povzročilo škodo, ki se je ne da popraviti, sta dva sodnika kasneje skrivnostno diametralno spremenila svoji mnenji. Za enega od njih – Accetta – se je tedaj šepetalo, da mu je leva nomenklatura obljubila podporo pri kandidaturi za slovenskega predstavnika Sodišča Evropske unije (SEU) v Luksemburgu.
V času presoje ustavnosti zakona o RTV je marsikoga buril tudi obisk evropske komisarke Vere Jourove. Še posebej, ko je najvišje sodišče v državi odločilo, da zakon o RTVS, ki prinaša tako imenovano “depolitizacijo”, obstane. Tako so se pričela pojavljati ugibanja, da bi mu lahko Jourova, ki je že pred obiskom v Sloveniji javno podprla novelo zakona o RTV, pomagala pri evropskih odločevalcih.
Tajno glasovanje bo dalo ime kandidata
Nedvomno bo zanimivo opazovati, katero ime kandidata za sodnika mednarodnega sodišča bo na koncu posredovano. Po pridobitvi mnenja vlade in sodnega sveta je predsednica republike namreč tista, ki se opredeli do prijavljenih kandidatur, ta pa nato svoje predloge posreduje državnemu zboru, ki kandidata z večino glasov vseh poslancev izbere na podlagi tajnega glasovanja.
S. K.