Danes poteka nujna seja Ustavne komisije Državnega zbora o imenovanju sodnikov. Kot je opozoril prvak opozicije, vlada s tem hiti s cementiranjem 100-odstotnega monopola tranzicijske levice v sodstvu, pri tem pa ji pomaga Nova Slovenija, ki celo vodi komisijo in želi zadeve speljati skozi nujen postopek. Gre za popolno ugrabitev še zadnjega stebra delitve oblasti: pravosodne veje oblasti.
Spomnimo tri koalicijske stranke so predlagale, da bi se pristojnost imenovanja sodnikov prenesla iz Državnega zbora na predsednika republike. Na predlog sodnega sveta sodnikov ne bi več volil Državni zbor, ampak bi bili imenovani s strani vsakokratnega predsednika republike. Koalicijski predlog spremembe ustave je seveda namenjen krepitvi politizacije sodne veje oblasti.
V Sodnem svetu so prepričani, da bi takšno imenovanje zmanjšalo možnost politizacije postopka. V SDS so nasprotno prepričani, da gre za napad na ustavno ureditev, saj se s tem DZ jemlje pomembno pristojnost. “Ko boste umaknili razpravo iz državnega zbora o kandidatih, za katere določena skupina misli, da so problematični, ne boste naredili na kakovosti v sodnem sistemu popolnoma nič,” je zadevo na zadnji razpravi v državnem zboru komentiral poslanec SDS Jože Tanko.
.@JJansaSDS: ⚠️ Na današnji seji ustavne komisije vsiljene spremembe ustave po NUJNEM postopku brez tehtnega razloga, pri čemer zopet aktivno asistira @novaslovenija z @jozefhorvat na čelu. 👇👇👇 pic.twitter.com/LMfI4g1XyJ
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) December 1, 2023
Sklep o začetku postopka spremembe ustave je novembra podprlo 61 poslancev, med drugim poslanci NSi. Proti jih je bilo (samo) 25. S tem je dokončno postalo jasno, da se je izoblikovala nova, razširjena koalicija, v katero se je vključila tudi Nova Slovenija, kot pomožno koli koalicije.
Kakšno igro igra NSi?
NSi pogojuje podporo ustavnim spremembam s spremembo sestave sodnega sveta, ki bi imel po novem 15 članov (od tega bi jih DZ izvolil sedem z dvotretinjsko večino). A bistvo ustavne spremembe je to, da bo pooblastilo pri imenovanju sodnikov odslej v rokah predsednika republike in ne več DZ in da NSi očitno računa tudi na koalicijsko sodelovanje predvsem v primeru, če bi “strici” iz koalicije taktično pognali Levico.
Nevarna igra
NSi se hkrati na vse pretege trudi ohraniti distanco od SDS in igrati vlogo “konstruktivne opozicije”, po drugi strani pa čaka, da dobili zeleno luč za prevzem kakšnega resorja – najbolj naj bi si želeli infrastrukturni resor, ki ga vodi Alenka Bratušek, za katero se že govori, da je na Golobovi listi za odstrel. Kljub odstopu Valentina Hajdinjaka iz vrha Darsa, bo NSI očitno še vedno igrala vlogo tihega partnerja, kot Levica v času Šarčeve vlade – svobodnjakinji Luciji Tacer se ni po naključju zareklo, ko je NSi označila za koalicijskega partnerja. Pri tem je jasno, da se NSI igra z ognjem. Kolaboracija z izredno nepriljubljeno vlado in nepredvidljivim predsednikom vlade vsekakor ni nekaj kar bi privabljalo desno sredinske volivce blago konservativnih nagnjenj. Z dvojno igro se lahko stranki hitro zgodi usoda iz leta 2008, ko so ostali pred vrati parlamenta. Medtem so govorice o nekakšni reanimaciji stare SKD pod patronatom zimzelenega Lojzeta Peterleta vse močnejše..
Vprašanje pa je ali bomo zaradi oportunističnega sodelovanja dela desnice s tranzicijsko levico dobili še eno trajno ustavno zapisano cementiranje levice na oblasti: spomnimo, zaradi kolaboracije pokojne SLS in LDS imamo danes mutantski proporcionalni volilni sistem, znan po svojih neverjetnih anomalijah, namesto, da bi imeli večinski volilni sistem, kot so si ga na referendumu leta 1996 zaželeli slovenski volivci.
I. K.