V ponedeljek, 20. oktobra 2025, je na 40. nujni seji Odbora za izobraževanje, znanost in mladino potekala razprava o zahtevi Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih. Odbor DZ za izobraževanje je po vetu državnega sveta znova potrdil novelo zakona o vrtcih, ki ukinja fleksibilni normativ števila otrok v vrtčevskih oddelkih in spreminja financiranje zasebnih vrtcev, kar je sprožilo burno razpravo o njenih potencialnih posledicah za predšolsko vzgojo v Sloveniji.
Poslanki Alenka Jeraj (SDS) in Iva Dimic (NSi) sta ostro kritizirali predlagane spremembe, ki po njunem mnenju ogrožajo zasebne vrtce, omejujejo pravico staršev do izbire in povzročajo težave občinam.
Po mnenju poslanke Jeraj novela zakona prinaša nekaj pozitivnih rešitev, a hkrati grozi z uničujočimi posledicami za predšolsko vzgojo, zlasti za zasebne vrtce, ki že desetletja pomembno dopolnjujejo javno mrežo. Novela neposredno zapira vrata 37 zasebnim vrtcem z manj kot štirimi oddelki, kar predstavlja več kot tretjino vseh zasebnih vrtcev v Sloveniji. Ti vrtci bodo morali v naslednjih štirih letih prenehati z delovanjem, ne glede na kakovost njihovega dela, zadovoljstvo staršev ali potrebe lokalnega okolja. Po 1. septembru 2030 bodo občine lahko na podlagi projekcij, ne dejstev, odločile, da otrok v manjših vrtcih, tudi če ti izvajajo lasten program, ne bodo sofinancirale. Po izteku obstoječih koncesijskih pogodb bo moralo vrata zapreti še enajst zasebnih vrtcev.
Poleg tega novela občinam prepoveduje razpisovanje novih koncesij, če bodo imele prosta mesta v javnih vrtcih, kar v praksi pomeni konec sodelovanja zasebnih vrtcev z javno mrežo. Alenka Jeraj poudarja, da koncesija ni enaka financiranju po 34. členu Zakona o vrtcih. Slednje pomeni sofinanciranje programa v višini 85 odstotkov cene, kar je pravica staršev, ki jo uveljavljajo iz javnih sredstev. Zasebni vrtci v tem primeru izstavijo račun občini v imenu staršev, medtem ko javni vrtci občini zaračunavajo 100 odstotkov cene. Zasebni vrtci so torej za občine bistveno cenejši, hkrati pa zagotavljajo kakovostne programe in individualen pristop.
Odprava fleksibilnega normativa: grožnja dostopnosti predšolske vzgoje
Drugo sporno določilo je ukinitev fleksibilnega normativa, ki je občinam omogočal, da v posameznih oddelkih, kjer so potrebe, vključijo do dva otroka več. Čeprav je ministrstvo sprva zagotavljalo, da normativa ne bodo spreminjali, se ta možnost postopno ukinja, najkasneje do septembra 2040. Občine temu odločno nasprotujejo, saj mnoge, zlasti primestne, le s tem lahko zagotavljajo dovolj mest za vse otroke. Po podatkih ministrstva iz maja 2025 bi odprava normativa zahtevala kar 430 novih oddelkov, kamor bi bilo treba razporediti 6.875 otrok. Jerajeva opozarja, da bo to privedlo do potrebe po gradnji novih vrtcev ali prizidkov, kar je vprašljivo, saj ministrstvo hkrati napoveduje, da bo v nekaj letih kar 14.000 mest v vrtcih nezasedenih. Ukinitev normativa bi tako lahko povzročila nepotrebne stroške in organizacijske težave, medtem ko bi se po napovedih ministrstva potreba po njem čez nekaj let itak zmanjšala.
Omejevanje pravice staršev do izbire
Iva Dimic iz NSi je poudarila, da novela zakona resno posega v pravico staršev do izbire. Zapiranje manjših zasebnih vrtcev, ki so pogosto bolj prilagodljivi in vpeti v lokalno okolje, bo staršem odvzelo možnost, da izberejo vrtec, ki ustreza njihovim pričakovanjem. Dimčeva opozarja, da pravica do izbire brez finančne podpore ni resnična pravica, temveč le iluzija. Poleg tega bo zaprtje manjših vrtcev pustilo brez zaposlitve vsaj 175 strokovnih delavcev, kar ne vključuje tehničnega kadra. Ti izkušeni in predani vzgojitelji so dolga leta skrbeli za kakovostno in toplo vzgojo otrok, kar je še posebej značilno za manjše vrtce, ki dopolnjujejo javno mrežo z osebnim pristopom in občutkom skupnosti.
Po mnenju obeh poslank novela zakona ni ustrezno usklajena z zasebnimi vrtci in koncesionarji, temveč temelji na političnih motivih, ne na temeljiti analizi. Združenje direktorjev zasebnih vrtcev prav tako opozarja na nesorazmernost in škodljivost predlaganih sprememb. Veto Državnega sveta je jasen signal, da zakon ne upošteva realnih potreb občin, vrtcev in družin. Njegovo izvajanje bi lahko povzročilo trajne posledice za kakovost in dostopnost predšolske vzgoje v Sloveniji.
Poziv k razumnemu odločanju
Poslanska skupina SDS je predlagala, da se uveljavitev zakona preloži za eno leto, da bi se situacija bolje preučila, a je bil predlog zavrnjen. Jerajeva je ob tem izpostavila tudi širšo problematiko demografske krize v Sloveniji. Kritizirala je ukinitev Urada za demografijo in pomanjkanje ukrepov za povečanje rodnosti, kar bi dolgoročno zagotovilo več otrok in s tem potrebo po vrtcih. Spomnila je na uspešne družinske ukrepe v obdobju prve vlade Janeza Janše (2004–2008), ko se je rodnost povečevala, in opozorila, da bi morala trenutna vlada sprejeti podobne strategije.
NSi poziva k razumnemu odločanju in ponovnemu premisleku o noveli zakona. Dimčeva poudarja, da je treba ohraniti raznolikost in kakovost predšolskega prostora ter zaščititi tiste, ki z ljubeznijo in predanostjo skrbijo za najmlajše. Obe poslanski skupini, SDS in NSi, sta napovedali, da novele zakona ne bosta podprli.
A. H.